Rastline večinoma sprejemajo vodo prek korenin, zato je zelo pomembno, na kakšnih tleh rastejo. Tla se razlikujejo po tem, koliko vlage lahko zadržijo in je na voljo koreninam rastlin. Peščena tla imajo zelo majhno sposobnost zadrževanja vode in se izsušijo precej hitreje kot tla s finejšimi delci. Nasprotno pa je plast gline, ki je sestavljena iz izredno drobnih delcev, povsem nepropustna za vodo. Eden izmed najosnovnejših načinov, da se izognemo težavam s sušo, je dobra kakovost tal. To dobimo z organsko snovjo, ki bo zadrževala vlago in hkrati preprečevala, da bi prišlo do pomanjkanja kisika zaradi prevelike vsebnosti vode. Organsko snov najlaže dodamo v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. 

 
Zastiranje rastlin
Dobra struktura tal preprečuje prekomerno odtekanje vode, vrhnji sloj zemlje pa se v suši in vročini vedno izsuši. Prekomerno izsuševanje površine zemlje preprečimo z zastirko. Na izbiro imamo več vrst zastirk, priporočamo kompost, pokošeno travo, v gozdu nabrano praprot, bezgove vejice, lubje, slamo, koprive in še kaj. Kompost je odlična izbira, ker ga zelo preprosto naredimo sami, hkrati pomaga zadrževati hranila in vodo v bližini rastlinskih korenin. Vrtni kompost je odličen za zastiranje gred z vrtnicami, vrtninami ter okrasnih gred posajenih s trajnicami in enoletnicami. Z zastirko iz lubja lahko hitro zapolnimo prostore med rastlinami in tako uredimo gredo. Odlična pa je tudi za zatiranje plevelov, ki z našimi okrasnimi rastlinami tekmujejo za vodo in hranila.

 
Ne razvajajte rastlin z zalivanjem
Kljub zgoraj navedenemu pa moramo rastline seveda še vedno zalivati. Pri zalivanju lahko veliko storimo z ustreznim načinom zalivanja. Rastline zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so temperature nekoliko nižje in bo manj vode izparelo neposredno iz razgretih tal. Curek vode usmerimo proti koreninam in ne škropimo listja. Zalivanje listov lahko zmanjša izkoristek zalivanja, hkrati pa lahko prinese dodatne težave, saj so neprestano vlažni listi pogost vzrok za razvoj bolezni rastlin. Rastlin ne razvajajte s prekomernim oziroma preveč rednim zalivanjem. Najbolj je, če rastline zalijete vsakih nekaj dni, a takrat izdatno in v globino. Seveda moramo upoštevati dejstvo, da različne vrste rastlin potrebujejo različne količine vode.

Viri vode
Odličen vir vode za zalivanje je deževnica. Poleg tega, da je brezplačna, jo imajo številne rastline celo raje kot vodo iz vodovodne pipe. V primerjavi z vodovodno vodo je deževnica precej mehkejša, kar še posebej cenijo vse kisloljubne rastline, kot so na primer borovnice, kamelije in rododendroni. Tudi lončnice je bolje zalivati z deževnico, saj se minerali iz vodovodne vode počasi kopičijo v loncih in zvišujejo pH substrata. Z deževnico ni priporočljivo zalivati le sejank, saj lahko mednje zanesete tudi spore različnih škodljivih vrst gliv, ki povzročajo propad kalic. Številne odpadne vode, ki jih v gospodinjstvu navadno spustimo v odtok, lahko uporabimo tudi za zalivanje okrasnih rastlin. Najpreprosteje je prihraniti vodo, ki ostane od umivanja sadja in zelenjave. Takšna voda je skoraj povsem enaka kot vodovodna in jo lahko brez skrbi uporabimo za zalivanje rastlin na vrtu. Nekoliko bolj pozorni moramo biti pri uporabi vode, ki ostane od umivanja posode. Slednja lahko vsebuje veliko natrija in fosforja. Natrij je v višjih koncentracijah strupen za rastline, medtem ko je fosfor sicer pomembno hranilo, vendar lahko v višjih koncentracijah povzroča cvetenje voda. Če uporabljate okolju prijazna čistila, vodo, ki je ostala od umivanja posode, razredčite z deževnico vsaj v razmerju 50:50.