Tako imamo zaradi tega vsi gojitelji rastlin veliko težav, uvajamo prilagoditve tem pojavom, spreminjamo pridelovalne pristope in skrbimo za dodatne ukrepe varovanja rastlin pred vremenskimi pojavi.

V zadnjem času se redno posvečamo težavam, kot so spremembe temperature zraka spomladi in poleti, pomanjkanje ali višek vlage, močni, celo viharni sunki vetra, prekomerna pripeka, toča in še kaj. Cilj je prilagoditev pridelave tovrstnim pojavom, ki naj ne bi postavljali tako visokih preprek, da ne bi mogli pridelati kakovostne zelenjave.

Neznačilni letni časi

Pomlad in poletje predstavljata za večino zelenjadnic začetek vegetacijske dobe, ko rastline začenjajo novo obdobje rasti in razvoja. Pridelovalci rastline sejemo in presajamo sadike. Pri tem računamo tudi na pomoč in sodelovanje narave, ki s podaljševanjem dneva in postopnim ogrevanjem nakazuje, da v deželo prihajata pomlad in za njo poletje, ko nastopi čas za še eno vrtnarsko sezono. A nekaj pomladi spoznavamo, da nas klimatske spremembe ravno v tem času redno in pogosto zelo ovirajo. Tako smo se v letu 2013 ukvarjali z zelo poznim prihodom pomladi in slovesom snežne odeje šele ob koncu marca, v letu 2016 in 2017 pa s prezgodnjim prihodom tega letnega časa, ko je bilo zelo toplo in suho vreme vse od marca dalje. To je mnoge vrtnarje spodbudilo k zgodnjim setvam in sajenju, a narava nas je s preobratom v zimske razmere v poznem aprilu z nizkimi temperaturami in s pozebo ter snegom že dvakrat opozorila, da ne gre pretiravati in hiteti s sajenjem večine rastlin, še posebej ne tudi tistih toplotno (zelo) občutljivih rastlin na njihovo stalno mesto. Mlade rastline so takoj od setve dalje, še posebej v fazi kalitve in poganjanja kličnega lista, izredno občutljive in ranljive. Zato je potrebna skrb vrtnarjev za nemoten in normalen zgodnje mladosten razvoj rastlin, če želimo dober prehod v pogosto zelo raznolika poletja.

Na kaj moramo biti pozorni

Vsekakor ne pretiravajte, ne prehitevajte in ne mislite, da se vam je narava postavila nasproti. Mlade rastline moramo obraniti pred negativnimi vplivi vremena. To danes na zelo preprost način naredimo tako, da rastline gojimo v rastlinjakih (neogrevanih, ogrevanih), jih prekrivamo z vlakninastimi prekrivkami (koprenami), uporabimo visoko kakovostna semena in sadike z bogato koreninsko grudo ter podobno. Bistveno je, da sledimo naravi in ne prehitevamo s sajenjem in setvijo že ob prvih znakih pomladi, ker se nam to lahko negativno obrestuje.

Zgodnjo pomlad raje izkoristimo za temeljito in kakovostno pripravo tal pred setvijo in sajenjem. Tako ohranjamo nujno in potrebno talno vlago na rezervi, tla se počasi in dobro sesedejo in strnejo, v tla zadelamo kakovostna hranila iz organskih in tudi mineralnih virov. V zgodaj predsetveno pripravljenih tleh zraste tudi kakšen zgodnji plevel, ki ga kasneje lahko tik pred setvijo ali sajenjem še mehansko odstranimo. Če bomo zelenjavo, denimo plodovke, sadili na temno plastično folijo (črno, sivo ali rjavo), folijo zgodaj spomladi natančno in pravočasno položimo ter tako pripravimo za kasnejše termine, ko jo bomo le še naluknjali in vse bo nared za sajenje. Pozneje, ko so tla in zrak dovolj ogreti, bodo naše rastline dobile pospešek za hitro in kakovostno rast ter razvoj.

Od semen, prek sadik do pridelka

Za skrbno pridelavo mladih rastlin iz dragocenih kakovostnih semen izberemo primeren gojitveni prostor, kjer najprej vzgojimo sadike s čim večjo koreninsko grudo. To priporočam  tudi pri sadikah za poletne posevke, ne le za prva sajenja spomladi. Presajamo samo sadike z bogatim prepletom korenin v koreninski grudi, a ne v prehladna, presuha ali premokra tla, ampak v pravočasno in dobro pripravljena ter čim bolj ogreta in primerno navlažena vrtna tla. Morebitne vremenske težave bodo za takšne rastline manjša ovira v razvoju in rasti. Tudi v poznem maju in prvi polovici junija lahko nihajoče temperature zraka gojenim rastlinam povzročijo motnje v oblikovanju nadzemnega, zelenega vegetativnega dela, kot tudi generativnega dela (cvetov, plodov, gomoljev, korenov). Pomanjkanje zdravih in čvrstih stebel, listov ali poganjkov ima za posledico manj cvetov ter posledično zmanjšano možnost za oblikovanje plodov (denimo paprike, jajčevcev, kumar, paradižnika in bučk). Želja vrtnarja je pridelati čim več vrstno in sortno značilnega pridelka.

Stres, ki ga povzročijo nihanja temperature zraka ali tal, obilne ali pomanjkljive padavine (suša, poplava, toča) in podobno, je ovira pri gojenju rastlin in eden od vzrokov za manjši pridelek zelenjave.

Se nadaljuje.

Igor Škerbot