Kasneje so napako popravili in južnoameriške predstavnike preselili v nov rod Hippeastrum.

Sajenje in skrb
Čebulice vitezove zvezde navadno kupimo kot golo čebulico. Pri tem naj vas ne odvrne morda nekoliko višja cena velikih čebulic ali bolj eksotičnih sort, saj so je povsem vredne. Številne namreč poženejo tudi več kot le eno cvetno steblo, ki navadno nosi po štiri čudovite cvetove. Prav tako vitezove zvezde na zelo preprost način pripravimo do ponovnega cvetenja tudi prihodnje leto, kar pomeni, da gre bolj za nakup trajnice kot pa enoletnega okrasa.

Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji od premera čebulice, saj rastline v tesnejših lončkih navadno tvorijo več cvetov, ker ne vlagajo energije v rast novih korenin.

Na dno lončka nasujemo plast peska, nato pa čebulico posadimo v dobro odceden substrat. Preden jo posadimo, čebulici čez noč korenine namočimo v mlačno vodo. Pri tem naj bodo v vodi res samo korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh, da ne bi prišlo do morebitnega plesnenja. V lonec čebulico vitezove zvezde postavimo tako, da tretjina čebulice gleda iz substrata. Nato lonec prenesemo na svetlo mesto in začnemo zalivati. Med vsakim zalivanjem počakajte, da se substrat nekoliko osuši, s čimer preprečite nastanek gnilobe. V nekaj tednih bo iz vratu čebulice pognal cvetni poganjek, ki se pogosto razvije še pred prvimi listi. Med rastjo poganjka rastlino vsak dan nekoliko zavrtite okrog svoje osi. S tem boste preprečili, da bi se poganjek nagnil proti svetlobi. Slednje ni nezaželeno samo zaradi estetskih vzrokov, temveč tudi zaradi stabilnosti rastline, ki na koncu dolgega poganjka požene velike in težke cvetove.

Ko se bodo začeli odpirati prvi cvetovi, ponoči rastlino prenesite v hladnejši prostor, v katerem se temperatura ne dvigne nad 18 °C, s čimer podaljšate čas cvetenja rastline.

Preprosto do ponovnih cvetov
Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, po propadu stebla pa z ostrim nožem odstranite še to, tako da ga odrežete blizu vratu čebulice. Listov, ki navadno poženejo za cvetnim poganjkom, ne odstranjujte, saj si mora čebulica nabrati energijo in zaloge za novo cvetenje. V tem obdobju rastlino vsakih 14 dni pognojite s popolnim mineralnim gnojilom. Po približno devetih mesecih rasti je potrebno rastlino prisiliti v mirovanje. Enakim pogojem je izpostavljena tudi v domovini, kjer se izmenjujejo suha in vlažna obdobja. Za prehod v mirovanje rastlino prenesemo v hladen prostor in jo prenehamo zalivati. Listi bodo postopoma odmrli in rastlina bo prešla v fazo mirovanja. Po potrebi lahko čebulico sedaj tudi izkopljete ali pa jo kar z loncem vred za 8-12 tednov postavite v temen prostor.

Za ponovno spodbuditev rasti oziroma cvetenja je potrebno rastlino samo prenesti v topel prostor in jo začeti ponovno zalivati. V nekaj tednih bo na prosto pokukalo novo cvetno steblo.

Če preseneti bolezen
Pri vitezovih zvezdah sta najpogostejši bolezni mozaični virus in rjavenje. Rastline, okužene z mozaičnim virusom, bodo rasle počasi in razvile redke cvetove. Bolezen se prenaša z žuželkami, kot je na primer kapar, ali z umazanimi rezili, ki jih uporabimo pri odstranjevanju stebel in cvetov.

Bolezen lahko preprečujemo z zatiranjem škodljivcev, čistimi rezili in izbiro zdravih čebulic. Obolelih rastlin ne moremo pozdraviti in jih je najbolje uničiti, da se bolezen ne raznese še na druge rastline.

Rjavenje pa povzroča gliva Stagonospora curtisii, ki povzroča tudi ožig narcis. Najpogosteje se pojavi na preveč osenčenih rastlinah ali rastlinah, ki niso bile redno zalite in so med rastjo pogosto trpele za sušo. Bolezen prepoznate po rdeče rjavih madežih, ki nastanejo na listih, čebulici ali cvetnem steblu. Listi in stebla okuženih rastlin so deformirani in navadno upognjeni na mestu okužbe. Okužba lahko sčasoma napreduje do sredice čebulice in jo uniči. Glivo zatremo s sistemskim fungicidom.

Vitezova zvezda je posebna rastlina, ki si povsem zasluži mesto nove božične klasike. Pri izbiri sorte za vaš dom pa nikar ne spreglejte nekaterih bolj eksotičnih sort iz skupine cybister, ki se jih ne bi sramoval niti kakšen ljubitelj orhidej.

Matevž Likar