Raste pozno jeseni, vse do začetka zime, izjemoma tudi spomladi, takoj ko skopni sneg. Najdemo jo predvsem pod iglavci ali v mešanih gozdovih, kjer se najpogosteje pojavlja v skupinah, izjemoma posamično. Goba ima prijeten vonj in okus in je primerna predvsem za vlaganje v kis. Seveda le mladi primerki, stare gobe so pogosto črvive. Paziti pa moramo, da se v naši košari ne znajdejo kakšne druge vijolične barve, denimo koprenke. Veliko jih je užitnih, ne pa vse. Najnevarnejša je lilasta koprenka (Cortinarius traganus), znana tudi kot lilasta debelonožka. Je vijoličnolilaste barve, njen klobuk je nekoliko razpokan ali celo drobno luskast, meso v betu je značilno okrasto. Lističi na spodnji strani klobuka z zorenjem gobe postanejo cimetasto rjavi, medtem ko so pri vijoličasti kolesnici ves čas vijolični. Lilasta koprenka ima neprijeten vonj po karbidu in zoprn grenak okus.

Postarane vijoličaste kolesnice – kmalu ne bodo več uporabne za jed.
Sam večino vijoličastih kolesnic vložim v kis, zrele pa najraje uporabim v juhah ali omakah, včasih tudi v rižotah ali jih popražim. Stare gobe na temenu klobuka postanejo rjavkaste in takrat so vedno črvive.
Vijoličasti kolesnici je še najbolj podobna bledo vijoličasta kolesnica (Lepista glaucocana), ki je občutno svetlejša, včasih skoraj bela in nima tako prijetnega vonja kot vijoličasta. Je sicer užitna, a se po kakovosti nikakor ne more primerjati s svojo vijoličasto sestrično. Sam bi jo dal v kategorijo »komaj užitna«. V tej kategoriji vidim še eno predstavnica, in sicer umazano kolesnico (Lepista sordida), ki je manjša, njen klobuk je v premeru velik 4 do 7 cm in je skorajda brez vonja. Dodali so ji še kar nekaj barvnih različkov, ki imajo sicer enak vonj in okus. Najdemo jo na starem kompostu, celo na vrtovih pozno jeseni, včasih pa tudi spomladi.
Pri nas kljub velikemu številu gobarskih priročnikov vijoličasto kolesnico poznajo bolj redki. V Franci jo kar cenijo, tu pa tam se znajde celo na tržnicah. Tudi Italijani jo znajo pripraviti na najrazličnejše načine. Ponekod pa cenijo tudi dvobarvne, pegaste in pašniške kolesnice. Za domorodce iz Južne Afrike pa je kolesnica vrste Lepista caffrorum (nima slovenskega imena) sploh ena najokusnejših gob.
Besedilo in fotografiji: Branko Vrhovec