Ponudba okrasnih rastlin se je v zadnjih desetletjih pri nas zelo povečala, a nekatere sezonske rastline, dvoletnice in trajnice so se kljub močni konkurenci obdržale. Malo na račun muh enoletnic, ki so priletele in odletele, predvsem pa zagotovo zaradi lepote in trpežnosti.

Mačeha je še vedno med vodilnimi okrasnimi rastlinami in zagotovo prva med dvoletnicami. Rimljani so z imenom viola poimenovali dišeče cvetlice vijolice, ki spadajo v to družini in prav v ta rod, kjer je približno 400 vrst. Rod združuje enoletne, dvoletne in trajne rastline ali listopadne polgrme. V Sloveniji je samoraslih šest vrst mačeh, med njimi sta najbolj znani tribarvna mačeha (Viola tricolor), ki se razrašča kot plevel po obdelovalnih zemljiščih, in rogata vijolica (Viola cornuta), ki pa se pojavlja samo v visokogorskem pasu Karavank.

V prvi polovici 16. stoletja so se v srednjeveških vrtovih pojavile prve mačehe, ki so nastale z žlahtnjenjem tribarvne mačehe. Šele v 19. stoletju pa so v žlahtnjenje vključili altajsko mačeho (Viola altaica) in rumeno evropsko mačeho (V. lutea). Križance, Viola x wittrockiana, so poimenovali po žlahtnitelju Wittrocku.

Z žlahtnjenjem so evropsko mačeho izboljšali v različnih pogledih: barva, oblika, velikost in trpežnost cvetov, čas cvetenja, velikost in razraščanje rastlin, odpornost proti boleznim in mrazu.

Na jugu Francije gojijo dišečo vijolico, V. odorata, za pridobivanje eteričnega olja, ki ga uporabljajo v parfumeriji, kozmetiki in za izdelavo zelo sladkega, vijolično obarvanega likerja Parfait d’amour, cvetove pa shranjujejo v sladkorju kot kandirane vijolice za okras.

Slaba kalitev

Ljubitelji se pogosto hudujejo nad slabo kalivostjo mačeh. Vzrok neuspeha pa verjetno ni v slabo kalivem semenu, ampak v nepoznavanju zahtev mačeh. Seme kali v temi, zato ga prekrijemo z 2- do 3-milimetrsko plastjo fino presejane zemlje ali vermikulita. Substrat pred setvijo zalijemo z ustreznimi fungicidi, da preprečimo okužbe z glivičnimi boleznimi. Pomembno je, da setve do kalitve senčimo, nato pa postopno odkrivamo in izpostavljamo soncu. Sejančke pikiramo v zaprto gredo ali setvene zabojčke, pozneje pa sadike presadimo v gredice na prosto. Najpozneje oktobra jih presadimo na stalno mesto.

Pobiranje semena pri mačehah se ne izplača. Na gredice sadimo namreč izključno hibridne sorte, katerih seme ne da kakovostnih rastlin.

Seme kakovostnih sort mačeh ni poceni, gojenje sadik pa je zahtevno, zato je najbolje, da to opravilo prepustimo vrtnarjem.

Nega in bolezni ter škodljivci

Mačehe dobro uspevajo na sončnih in delno senčnih mestih, v dobri vrtni zemlji, ki je zmerno vlažna. So hvaležne cvetlice v velikih nasadih, prav tako tudi na manjših prostorih, kot so grobovi, obrobki, nizke široke posode ali korita. Z njimi ustvarimo cvetoče barvne preproge, sadimo jih tudi med trajnice. Pri načrtovanju zasaditve pazimo na barve cvetov. Na enem mestu naj bo malo različnih barv in naj bodo usklajene.

Če je sušno, rastline redno zalivamo, tudi pozimi, če tla niso zmrznjena. Suho spomladansko vreme mačehe zelo prizadene; pretegnejo se in prej odcveto. Mačehe bodo lepše cvetele, če bomo odstranjevali odcvetele cvetove.

Ker mačehe vzgajajo že precej dolgo po vsem svetu, jih napadajo mnoge bolezni. Koreninska gniloba je najnevarnejša bolezen, ki se kot padavica pojavi na setvišču in kasneje na gredi. Listna pegavost je pogosta v deževnih letih. Na listih nastanejo bolj ali manj okrogle pegice, ki se v ugodnih razmerah hitro širijo. Lahko pa mačehe napade tudi rja, ki povzroča deformacijo rastlin. Od škodljivcev lahko vidno škodo povzroči resar ali trips, saj rastline zakrnijo v rasti.

Raznolike sorte

Včasih je bil cilj žlahtniteljev vzgojiti sorte s čim večjim cvetom, danes pa je v ospredju zgodnje cvetenje, kompaktna rast in odpornost proti mrazu. V zadnjih letih so bolj priljubljene drobnocvetne, miniaturne mačehe, kakor radi imenujemo rogato vijolico (V. cornuta). Številne serije, ki nam jih ponujajo semenarska podjetja, se razlikujejo po velikosti in barvi cvetov, pa tudi po rasti, saj so lahko pokončne ali plazeče. Osnovne barve drobnocvetnih mačeh so rumena, vijolična, modra, bela v različnih odtenkih, nato sledijo razne barvne kombinacije. Najlepše so spomladi, ko z drobnimi cvetovi kar prekrijejo gredico. Vsako leto dobro prezimijo. Mehka jesenska svetloba ustreza tudi oranžni barvi.

Barvna paleta je večja pri velikocvetni vrtni mačehi, ki jo radi sadimo tudi v okolico domov, ne samo na grobove, kamor je sodila po tradiciji. Sortiment se deli na sorte, ki jih vrtnarji sadijo v rastlinjaku, na prostem, za prodajo v jesenskem ali pomladanskem času. Tudi v velikosti cveta so lahko opazne razlike. Pri nas gojimo številne serije mačeh, prav zato je odločitev, ali posaditi enobarvne zlate, morda bledo rumene, rdeče, rožnate, modre, vijolične, oranžne, snežno bele ali klasične dvobarvne mačehe, kar težka. Za nameček so tu še večbarvne sorte.

Druge dvoletnice

Če ste med tistimi, ki se jim zdijo mačehe še vedno le na grobove, lahko posadite številne druge dvoletne rastline. Orjaško rastoči dežen (Heracleum mantegazzianum), stasiti lučnik (Verbascum hibridi), marjetica (Bellis perennis) z vrstnatimi cvetovi, barviti naprstec (Digitalis purpurea), trobentica (Primula vulgaris), spomladi cvetoča ranunkula (Ranunculus hibridi), srednjeveški rožlin (Alcea rosea), spominčica (Myosotis sylvatica), zlati šeboj (Cheiranthus cheiri) ali pa zvončnica (Campanula medium) nas bodo vsak ob svojem času od pomladnih do poletnih dni razveseljevali in vsako leto znova očarali.

Besedilo in fotografije: Marjetka Hrovatin