Od pomladi do jeseni je na naših vrtovih veliko domačega zdravega sadja. V tem času, ko narava popolnoma počiva, jabolka v zabojčkih v kleteh bodo počasi pošla, kivija pa tudi ne moremo jesti ves čas, se radi ozremo tudi za čim bolj eksotičnim. Denimo za avokadom. O v medijih zelo hvaljenem sadežu imajo tisti, ki so ga že poskusili, deljena mnenja. Nekaterim je všeč, drugim seveda ni. Uporabljamo ga kot sadje ali zelenjavo, odvisno od načina priprave.

Avokado (Persea americana) je temno zelene, skoraj črne barve, podoben hruški. Ni klasičen sadež, v katerega bi človek z užitkom ugriznil, kot denimo v jabolko ali hruško. Zaradi zelo maslenega okusa ni pri vseh priljubljen, je pa prehransko zelo kakovosten. Da je bolj ‘užiten’ ga je treba rahlo osoliti, mu dodati smetano, ga stlačiti skupaj s česnom, čilijem, feta sirom, limeto, skratka potrebne je nekaj kulinarične iznajdljivosti.  Avokado je osnova znane mehiške pomake guacamole, dodamo mu še čili, česen, paradižnik, limeto, čebulo in sol. Avokado je lahko osnova za tople ali hladne juhe, z njim lahko obogatimo surove jedi ali krompir v oblicah. Lahko ga damo v solato ali sendvič ali smuti. Na spletu je veliko receptov za jedi z avokadom.

Zdrav sadež

Avokado je zdrav sadež, saj vsebuje C, B in E vitamine, omega-3 maščobne kisline, ki imajo pomembno vlogo pri delovanju našega organizma, bogat je s škrobom in vlakninami, vsebuje beljakovine in več kot 60 % vode. Uspeva v vlažni in polvlažni tropski klimi. Najbolj mu ugajajo temperature med 15 in 30 stopinj Celzija in zmerna vlažnost.

Nekateri pa avokada ne prenesejo dobro. Če se po zaužitju sadeža ne počutite dobro, vas boli trebuh, imate drisko, glavobol in podobno, ste alergični na sadež ali pa slabo prenašate histamin, ki ga sadež vsebuje. Pomaga antihistaminik, bolje za telo pa bo, če se boste sadežu odpovedali.

Nekateri bolj kot v jedi iz eksotičnih sadežev uživajo v razmnoževanju in vzgoji rastlin. Velike koščice manga, avokada, kakšne kave ali papaje kar kličejo k vzgoji nove rastline. Avokadovega semena torej nikar ne zavrzite. Odstranite ga, operite in posadite. Vanj lahko zabodete zobotrebce in ga z njimi zataknete na steklen kozarec za vlaganje, ki ga napolnite z vodo tako, da bo 2,5 cm semena v vodi. Ker so naša stanovanja pozimi ogrevana, bo najverjetneje hitro vzkalil, če pogoji niso idealni, pa lahko traja tudi nekaj mesecev.

Vzgoja iz semena

Postavite kozarec na toplo in svetlo mesto, a ne izpostavljajte ga neposrednemu soncu. Zrelo seme bo9 počilo in pognalo korenine ter steblo v povprečno dveh do šestih tednih. Ko steblo zraste od 15 do 20 cm visoko, ga odrežite na 7 cm. Ko so korenine močnejše in steblo spet požene, ga posadite v bogato humusno zemljo. Zgornja polovica semena naj gleda iz zemlje. Glineni lonec naj ima za začetek premer 25 cm. Zalivajte ga redno in obilno,  s tem da naj bo včasih med dvema zalivanjema zemlja suha. Poleti ga seveda bolj zalivamo in tudi vsak teden gnojimo.

Avokado postavimo na svetlo mesto. Če imate balkon ali vrt, naj bo poleti kar zunaj na južni strani in v zavetni legi. Pozimi mora biti seveda notri, prav tako na topli južni strani, a ne na neposrednem soncu. Zalivamo manj, pognojimo vsake dva meseca, rastlino vsake toliko popršimo. Vlago dodatno povečamo z lončkom, napolnjenim z vodo. Če preveč zalivate, listi začnejo rumeneti.

Dekorativna zelena rastlina

Da avokado ne bo rasel le v višino, ampak se bo tudi razraščal, glavni poganjek odrežite na pol višine, ko rastlina zraste približno 30 centimetrov visoko. Presadimo ga vsake tri leta. Ker smo posadili seme, imamo križanca, ki bo načeloma le dekorativna zelena rastlina, cvetelo in plodilo pa bo šele po dolgih letih, približno po 5 do 13 letih. To je tako kot pri jablani: cepljena sorta cveti in rodi po dveh letih, drevo na sejancu pa po deset in več letih.

Ime avokado izvira iz azteške besede, ki pomeni testisovo drevo in je povezano z obliko plodov, ki spominjajo na testise.

Drevo v naravi

Avokadovec v naravi zraste v višino do dvajset metrov. Deblo ima lahko premer do 45 centimetrov. Ima zelo razvejano in široko krošnjo z vejami, ki se lahko povešajo vse do tal. Listi so svetleči, nasprotno nameščeni. So ovalni in lahko zelo dolgi. Po obliki so si lahko precej različni. Spodaj so sivkasto zeleni in rahlo dlakavi. Majhni cvetovi se razvijejo v grozdih. Divji plodovi so precej manjši od plodov gojenih vrst. Avokadovo seme zelo hitro, že po enem mesecu, izgubi kalivost. 

Uporabna rastlina

Olje iz avokadovih semen se uporablja v kozmetični industriji, meso ploda pa za nego suhe kože. Ekstrakt iz listov naj bi učinkoval proti raku in se uporabljal za znižanje krvnega tlaka, proti boleznim jeter in kašlju

Besedilo: Marjetka Hrovatin

Fotografiji: Shutterstock, Marjetka Hrovatin