Poleg enkrat rodnih sort, ki jih sadimo poleti in obrodijo junija naslednje leto, obstajajo tudi večkrat rodne jagode, ki jih posadimo v marcu, prvič rodijo julija in v začetku avgusta, potem jih očistimo, da ponovno zacvetijo in drugič rodijo od septembra in vse do prvega resnega mraza. Take jagode med drugim prideluje Saša Ratej iz Dobriše vasi pri Žalcu. S pridelavo se ukvarja že deset let, prideluje tako enkrat rodne kot večkrat rodne jagode. Te so zanj izziv, saj je za pridelavo potrebnega več znanja, z njimi je tudi več dela kot z enkrat rodnimi. Prednost pa je zelo okusna jagoda poleti in jeseni, ko pri nas ni domačih jagod.

Tehnološki ukrepi za zdrav nasad

Saši Rateju so dvakrat rodne jagode predstavljale tak izziv, da je udobno pisarniško službo zamenjal za delo od jutra do večera, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Kot pravi, je za uspešno pridelavo na naravi in potrošniku prijazen način potrebno znanje, opazovanje rastlin ter pravočasno ukrepanje v primeru okužb z boleznimi ali ob napadu škodljivcev. Pridelava je ekološko usmerjena, ampak pri dvakrat rodnih jagodah vedno tudi ne gre brez zaščite. Je pa res, da je veliko bolezni mogoče preprečiti z različnimi tehnološkimi ukrepi. To pa zahteva nenehno prisotnost v nasadih.

Pomembna je čistoča nasada, saj se bolezni prenašajo tudi z ostanki okuženih rastlin in z orodjem. Grebeni, na katerih so posajene sadike, so pokriti s folijo, povsem prekrit pa je tudi prostor med grebeni, in sicer s tkanino.

Pleveli zato tam ne rastejo, tako ni potrebe po uporabi herbicidov, poleg tega tudi polži nimajo veselja zahajati prav globoko v nasad. Pokrite površine se tudi ne izsušujejo tako hitro, zato se zmanjša poraba vode pri namakanju. Tkanino jeseni odstranijo in pospravijo, ob zasaditvi rastlin spomladi pa jo spet položijo. Takšna tkanina zdrži približno deset let. Ker so nasadi pokriti, ni težav s sivo grozdno plesnijo (Botrytis). Kot pravi sogovornik, še nikoli ni škropil proti tej bolezni. Večjo težavo predstavlja pepelasta plesen ali oidij. Treba se jo je lotiti dovolj zgodaj s škropljenjem z žveplovimi pripravki do cvetenja. Če je nasad zračen, je manj težav s to boleznijo. Pomembna je tudi izbira sorte. Goji večkrat rodni sorti Capri in Murano, a bo slednjo opustil, ker je občutljiva za pepelovko. Zanimivo je, pravi Ratej, da je ta sorta v Evropi zelo uveljavljena, kar pomeni, da pridelovalci tudi precej škropijo.

Večkrat rodne jagode so zanimive zato, ker so na voljo poleti in jeseni. Jeseni so zaradi nižjih temperatur še posebej aromatične. Pridelek je v povprečju nekoliko manjši kot pri enkrat rodnih.

Oktobra ali novembra, ko se temperature ponoči spuščajo proti ledišču, se zorenje zaključuje. Kakšno mrzlo noč do približno tri stopinje pod lediščem še prebrodijo s prekrivanjem rastlin s kopreno, ko pa zima zares zapreti, odstranijo rastline in pred prvim snegom tudi tunele, da jih ne polomi. Pred nekaj leti so zadnjič obirali še v začetku decembra. Vsako leto zasnuje nasad z novimi, močnimi in bogato rodnimi sadikami. Saša Ratej se z jagodami ukvarja sam, le v času obiranja ali drugih večjih del najame dodatne delavce. Poleg tega tudi sodeluje s podjetjem Predikat na področju svetovanja.

Peščica pridelovalcev v Sloveniji

Gojenje večkrat rodnih jagod se zdi zelo vabljivo, saj je pridelek na voljo daljše obdobje in takrat, ko ni poplave domačih jagod. A pridelovalec z Dobriše vasi našteje kar nekaj slabih strani večkrat rodnih jagod. Poleg manjšega pridelka je problematičen tudi čas zorenja: poleti, ko so počitnice, ni veliko kupcev, jeseni pa je pri nas na voljo toliko drugega sadja, da niti ne pomislimo na jagode. Poleg potrebnega poznavanja tehnologije pridelave večkrat rodnih jagod je tu še nevarnost poletnih neurij, ki lahko povzročijo veliko škodo na konstrukciji rastlinjakov in v nasadih. Pri enkrat rodnih teh težav ni, saj pridelek oberemo pred poletjem. Zaradi vsega tega je v Sloveniji le peščica pridelovalcev večkrat rodnih jagod.

Saša Ratej jagode prodaja na domu in v večjih trgovinah. Žalosti ga dejstvo, da se pridelovalci trudijo za visoko kakovost pridelka, ko pa ta pride do trgovca, ponekod predolgo leži v skladiščih, kar je za jagode usodno. Kupec tako dobi sadež, ki je le senca tistega, kar so pridelovalci skrbno pridelali, pobrali in oddali naprej.

jagode 1: Folija na grebenih in tkanina proti plevelom v medvrstnem prostoru

jagode 2: Večkrat rodne sorte konec septembra

jagode 3: Plodovi so zaradi nižjih temperatur jeseni bolj aromatični.

jagode 4: Saša Ratej iz Dobriše vasi z večkrat rodnimi jagodami

jagode 5: Saša se je poskusno lotil pridelave jagod v kokosovem substratu.