Nismo vedno zadovoljni z letino, iščemo nove ideje, izboljšave, pogosto smo kritični do svojega dela. Biti dober samooskrben pridelovalec zelenjave je vsekakor izziv. V tem prispevku si bomo pogledali, kaj vse lahko naredimo, da bomo pri pridelavi zelenjave še boljši in uspešnejši.

Rezerve na vrtu

Vsak pridelovalec svoj vrt najbolje pozna. Pozna ga tako dobro, da natančno ve, kaj v njem lahko pridela in česa si ne more privoščiti. A v vsakem vrtu so še rezerve. Tako je pomembno, ali je vrt spomladi na sončni in topli južni legi ali na večji del vrta septembra že pada senca sosednje stavbe, hriba ali gozda. Če slednje, potem bo potrebno pravočasno poskrbeti za zasnovo jesenskih in zimskih posevkov.

Zelenjavnega vrta seveda ne moremo kar seliti po parceli, zato moramo s kolobarjenjem in terminom pridelave posameznih zelenjavnih vrst na določenih gredah ujeti najboljše pogoje.

Zgodaj spomladi tako posadimo ali posejemo zelenjavo na najbolj osončen in topel del vrta, da bo čim prej vzklila in pognala.

Poleti na najbolj sončno lego sadimo toplotno najzahtevnejše plodovke, to so paprike, feferoni, čili, bučke, jajčevec … V vsakem vrtu naj bo tudi del, ki ga namenimo trajnim vrstam zelenjave, to so šparglji, rabarbara in trajna zelišča. Zelenjavni vrt je in mora biti dinamičen, če ne določena vrsta zelenjave ne uspeva na enem mestu, poskusimo z gojenjem drugje. Bodimo dinamični in kreativni, morda imamo tudi narobe orientirane grede, morda bi bilo bolje, če večjo gredo spremenimo v več manjših in če trajne kulture po treh do štirih letih prestavimo na bolj primeren del vrta.

Prostor za rastlinjak

Vse več ljubiteljskih pridelovalcev se odloča za zavarovan prostor v zelenjavnem vrtu. Žal pa mnogi ne razmislijo dovolj dobro, kam ga morajo umestiti in se napačne odločitve zavedo šele po nekaj letih slabih pridelkov zunaj rastlinjaka. Objekt namreč lahko meče dopoldansko senco na preostali del vrta, kjer zaradi premalo sonca kar naenkrat nimamo več dobrih pridelovalnih pogojev. Senca, ki jo daje rastlinjak, pa ima tudi dobro stran. Poleti prestreže popoldansko sončno pripeko, kar s pridom izkoristimo in na to mesto posadimo toplotno zahtevne zelenjadnice, na primer nizek fižol, poletne sorte solat in druge, ki imajo rade toploto, ne pa neposrednega žgočega conca.

Spomladi je lahko rastlinjak višine 2 do 3 metre dobro zavetje za zgodnje posevke solat, kapusnic ali stročnic.

Rastlinjak na vrtu lahko varuje zelenjadnice pred vetrom tudi v drugih letnih časih, denimo visok fižol v času bogato naloženih strokov, da se ne prevrne, vendar pa rastline visokega fižola senčijo rastline v rastlinjaku. Če je tam posajen ravno paradižnik, se bodo plodovi slabše obarvali. Zaradi vsega tega moramo biti pri postavljanju rastlinjaka na vrt zelo previdni in še posebej na majhnih vrtovih dobro premisliti, kam ga umestiti. Če je možno, rastlinjak postavimo tako, da je sleme obrnjeno v smeri sever – jug, a pri tem bodimo pozorni na vse prej omenjene ovire, ki si jih z takšno postavitvijo naredimo za sosednje grede.

Naravi in nam prijazno

Najbolje je, če zelenjavo za lastne potrebe pridelamo na naraven način s čim manj ali celo nič kemičnimi sredstvi za varstvo posevkov zelenjave. Za tako pridelavo potrebujemo veliko znanja, saj škropljenje nadomestimo s pravilnimi tehnološkimi ukrepi. V tehnologiji pridelave sledimo načelom tako imenovanega integriranega pristopa v varstvu posevkov in izvajamo preventivne ukrepe. To so: čim bolj vrstno raznolik in pester kolobar, primeren čas setve ali sajenja na primerne sadilne razdalje, uporaba odpornih ali tolerantnih sort, okopavanje in zastiranje tal, prekrivanje rastlin z mrežami ali koprenami ter pravočasno odkrivanje škodljivcev in bolezni na rastlinah.

Škodljivce in bolezni odpravljamo z agrotehničnimi ukrepi, naravnimi in v ekološki pridelavi dovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS).

Takšna pridelava zelenjave bo naravne – ekološka. Tudi v takšnem načinu pridelave je dopustna raba nekaterih sredstev za varstvo rastlin, ki so nam seveda lahko v odločilno pomoč za uspešno pridelavo kakovostne zelenjave. Včasih v veliki želji po uspehu v pridelavi zelenjave uporabimo nedovoljena sredstva in neprimerne načine pridelave glede na lokacijo in vrsto zelenjave, kar nas lahko vodi v neustrezno in neželeno kakovost.

Se nadaljuje.

Igor Škerbot