Vse nas je toplo sončno vreme že poklicalo med naše rastline. Topel januar in začetek februarja sta marsikje prebudila zaspane grme in upajmo, da jih prenizke temperature ne poškodujejo. Kdor še ni, lahko v tem času še poreže sadno drevje in grme, s čiščenjem jagod na prostem pa počakajmo čim dlje – da jih ne spodbudimo k intenzivni rasti preden mine nevarnost pozebe.

Če so rastline že močno napele svoje brste, bodimo pri rezi še posebej previdni in nežni, da jih ne poškodujemo med odstranjevanjem odrezanih vej. Po potrebi in odvisno od rastlinske vrste v tem času rastline pritrdimo k opori, ki jo, če je to potrebno, prej seveda popravimo. Vrtovi se bodo počasi začeli prebujati in prve sadike zelenjadnic in okrasnih rastlin že krasijo okenske police ter čakajo na presajanje. V rastlinjakih že rastejo solatnice, krompir je v zemlji tam, kjer je ta dovolj topla in korenček kar noče vzkliti.

Zelenjadarstvo velik onesnaževalec s plastiko

Ste se kdaj vprašali, koliko plastike prinesemo na vrtove in jih uporabimo pri našem vrtnarjenju skozi leta? Verjamem, da če ne prej, ste se to vprašali jeseni, ko ste preorali oziroma prerahljali tla in se vam je vrvica navila okoli orodja. Morda je bila to celo vrvica, ki ste jo na vrtu uporabljali leta nazaj, pa je še vedno precej močna in videti je, da še dolgo ne bi razpadla. Vrvice so ene izmed mnogih pripomočkov, ki jih uporabljamo, da si z njimi pomagamo pri raznoraznih vrtnarskih opravilih. Mnoge od teh uporabimo samo enkrat, nato jih zavržemo ter naredimo še nekaj dodatnih težko razgradljivih odpadkov. Ker je uporaba plastike v kmetijstvu (in vrtnarstvu) izredno velik problem, sem se odločila, da vam tokrat napišem nekaj nasvetov, s katerimi boste lahko njeno uporabo v svojem vrtu zmanjšali in s tem pomembno pripomogli k ohranjanju našega lepega planeta. Ste zdaj pomislili, da je vaš prispevek k celotno porabljeni količini plastike nepomemben? Morda je sprva res videti tako, a če pomislite, koliko samooskrbnih vrtov, sadovnjakov, nasadov je v Sloveniji, lahko kaj hitro ugotovite, da Slovenija – dežela obhišnih vrtov in visoke samooskrbe, pomembno prispeva tudi svoj del plastike. Globalno gledano je kmetijstvo eden največjih porabnikov plastike na svetu. Po podatkih Organizacije združenih narodov (FAO) se vsako leto v kmetijstvu uporabi več milijonov ton plastike. Na primer leta 2019 je bilo ocenjeno, da se v kmetijstvu porabi približno 6,5 milijona ton plastike na leto in številka je vsako leto višja. Največji delež predstavljajo folije, ki jih uporabljajo za ovijanje bal, takoj za tem pa je pridelava zelenjave. Zelenjavo pridelujemo večinoma v plastenjakih, pri opori uporabljamo plastične vrvice in tla zaščitimo s folijo proti plevelom. Velik del kmetijskih površin se zaradi podnebnih sprememb namaka, tudi namakalni razvodi so iz plastike, tla so zaščitena s plastično protiplevelno folijo. Veliko embalaže, v kateri prodajajo pridelke, je še vedno iz umetnih materialov in nekatere države so že določile datum, ko bodo ti popolnoma prepovedani. Zdi se, da je plastika preprosta rešitev marsikatere težave, a na drugi strani povzroči težavo drugje. Kljub vedno bolj strogim omejitvam pri uporabi plastike v kmetijstvu in vse dražji obdavčitvi plastičnih odpadkov se delci mikroplastike pojavljajo v skoraj vseh vzorcih podtalnice, še posebej pod kmetijskimi zemljišči. Plastika namreč niso le tisti deli vrvice, ki jih lahko vidimo s prostim očesom, vsa plastika namreč razpada v izredno drobnih delcih – mikroplastiki in se spira v tla ali pleše v vetru.

Biorazgradljiva plastika

Z večanjem problematike uporabe plastike v kmetijstvu pa se pospešuje tudi razvoj novih materialov. Glavni cilj pri njihovem pridobivanju je čim večja obstojnost ter čim lažja in popolna razgradljivost. To pa je seveda svojevrsten izziv. Eden prvih alternativnih materialov je bila biorazgradljiva plastika, katere največji del so predstavljala škrobna in celulozna zrna. Ta se sicer razgradijo na naravne spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in biomasa. Razgradnja pa ne poteka enako dobro pod vsemi pogoji. Hitro in najbolje se razgradi v vlažnem okolju, kjer so temperature visoke. V naravnem okolju je torej sama razgradnja počasnejša, lahko traja tudi več let in niti ni zagotovo popolna. Prav tako veliko vlogo pri razgradnji igrajo talni mikroorganizmi, ki pripomorejo k stopnji razgradnje. Biorazgradljivo plastiko ste verjetno že srečali v obliki vrečk (na oddelku sadja v trgovini ali kot vrečke za biološke odpadke) ali folije za zastirko tal. Poleg biorazgradljive plastike poznamo tudi kompostirljivo plastiko – to je tista, ki jo v posebnem postopku kompostiranja lahko razgradimo v nekaj mesecih. Če torej biorazgradljive plastike ne odstranimo pravilno, lahko povzroča enake težave kot običajna plastika. Pri uporabi biorazgradljive plastike v vrtu moramo upoštevati tudi to, da so to naravni materiali, ki pri svoji razgradnji porabljajo hranila, ki smo jih sicer namenili za naše rastline. Zato lahko pride tudi do pomanjkanja hranil oziroma moramo poskrbeti, da jih je v tleh dovolj za naše rastline in tudi za razpad biorazgradljive folije.

Nepotiskan papir

Drugo nadomestilo za plastiko je nepotiskan papir. V številnih raziskavah spremljajo, kako bi se lahko namesto plastične folije uporabljal papir. Papir kot zastirka, ki preprečuje rast plevelov, se je zelo dobro obnesel – a le v letih, ko ni bilo veliko padavin ali v zavarovanih prostorih in ob uporabi kapljičnega namakalnega sistema. Uporaba papirnate embalaže je v kmetijstvu pogosto zelo dobra in uporabna alternativa. Papirnate vrečke, košarice za jagodičje, kartonasta embalaža, celulozne vrvice za izdelavo vreč in podobno.

Rastlinska vlakna

Naslednji zelo raziskovan nadomestek so rastlinska vlakna. Na primer konopljina vlakna, iz katerih izdelujejo vrvi, podobno se uporabljajo tudi lanena vlakna. Nekatera podjetja razvijajo plastiko iz morskih alg. Na trgu pa smo zadnje čase priča tudi tako imenovani »jestni plastiki«, ki bi jo lahko dejansko celo pojedli (od tukaj tudi ime). Narejena je iz naravnih materialov, kot je škrob, iz celuloze, želatine in sladkorjev. Zagotovo ste se že srečali s slamicami, ki bi jih po uporabi lahko pojedli. Žal ta plastika ni povsem obstojna in začne razpadati ob visoki vlagi, temperaturi. Menim, da je največja težava pri uporabi alternativnih virov plastike njena proizvodnja, ki je dražja in zahteva veliko energije, kar pa je ponovno neugodno za naravo in tudi nas potrošnike.

Večkratna uporaba

Morda je bolje kot iskati alternativne vire plastike razmisliti o tem, kako bi določene materiale lahko uporabili večkrat. Tako lahko plastične vrvice, s katerimi privežete vejo ali paradižnik k opori, uporabljate več let zapored, le primerno jih shranite. Embalažo prinesite s seboj, ko pridete do kmeta po domače pridelke in naj bo iz naravnih materialov. Poskusimo vsi delati v smeri, da bodo predmeti, ki jih uporabljamo, pa naj bodo iz naravnih ali umetnih materialov, z nami kar se da dolgo. Marsikaj še uporabnega na določeni točki ne potrebujemo več, takrat pomislimo, da morda prav to potrebuje nekdo drug in naj nas ugodne cene ne odvrnejo od tega, da bi predmet podarili. Predmete uporabljajmo, dokler ne izgubijo svoje funkcionalnosti in jih ne zavrzimo le zato, ker smo se jih naveličali ali ker so šli iz mode. Pa naj bo to vrečka za trgovino, zimski plašč in premajhne otroške rokavice, vrvica za privezovanje paradižnika, kuhinjska posoda ali le časopisni papir, ki bo razveselil osnovnošolce ob zbiralnih akcijah starega papirja.

Besedilo in fotografije: Nika Cvelbar Weber