V Veliki Britaniji denimo v naravi raste le 1.100 različnih rastlinskih vrst. Tujerodne rastline pridejo k nam kot okrasne ali pa kot kmetijske rastline. Ker je med evropskimi državami večinoma prosto trgovanje z rastlinami, je velika nevarnost vnosa invazivnih rastlin in rastlinskih bolezni v Slovenijo. Tovrstne rastline lahko prinesemo k nam namenoma ali pa nenamenoma. Ker so to večinoma okrasne rastline, jih radi posadimo na vrtove, od tam pa se nenadzorovano razširijo v okolje, pridejo pa tudi kot “slepi potniki” z drugimi rastlinami, seme pa zanašajo tudi ptice in žuželke. Dobimo jih tudi v mešanicah semen, problematično je odstranjevanje rastlin na kompostne kupe, predvsem pa nepoznavanje teh rastlin oziroma njihovih invazivnih lastnosti s strani ljubiteljev rastlin in zaposlenih v trgovskih centrih in vrtnarijah. Te rastline se širijo tudi s pomočjo nakupov glede na videz preko spletnih strani.

Žlezasta nedotika

Doma naravni sovražniki

Invazivne rastline se v njihovem domačem okolju vedejo normalno, saj imajo naravne sovražnike in druge vrste omejitev pri širjenju, v tujem okolju pa so razmere drugačne, kar povzroči, da se širijo preko vseh razumnih meja. Tako je denimo japonski dresnik na Japonskem običajna rastlina, ki ne pritegne negativne pozornosti, v Evropi pa po mnenju strokovnjakov že pomeni ekološki problem številka ena. Invazivne rastline v tujem okolju motijo domač ekosistem in s spodrivanjem domačih rastlin ogrožajo biotsko raznovrstnost. Poleg tega so nekatere med njimi tudi alergene in celo strupene. Podobno velja tudi za invazivne živalske vrste. V Sloveniji je veliko tujerodnih rastlinskih vrst ob rekah.

Odstranjevanje najbolj trdovratnih rastlin je tudi velik strošek: v Nemčiji so tako leta 2008 za odstranjevanje japonskega dresnika odšteli kar dvanajst milijonov evrov, Veliko Britanijo pa je odstranjevanje invazivnega rododendrona (R. ponticum) stalo dva milijona evrov.

Zlata rozga

Med invazivne tujerodne rastlinske vrste prištevamo:

– Acer negundo (ameriški javor)

– Aliantus altissima (veliki pajesen)

– Quercus rubraq (rdeči hrast)

– Robinia pseudoacacia (robinija)

– Buddleja davidii (metuljnik)

– Rhus typina – octovec

– Lonicera japonica (japonsko kosteničevje)

Agresivna je osnovna vrsta, sorte manj.

– Parthenocissus quinquefolia (navadna vinika)

– Faliopia japonica (japonski dresnik) V Evropo so jo prinesli danski čebelarji, saj je zelo medonosna rastlina. Težko se jo znebimo, še najbolj pomaga redna košnja.

– Solidago canadensis (kanadska zlata rozga) Potrebno je odrezati cvet, da rastlina ne semeni.

– Rudbekia lanciliata (deteljnolistna rudbekija)

– Ambrosia artemisifolia (ambrozija) Rastlina hitro prekrije površino in je zelo alergena.

Kako ločimo pelin (Artemisia absinthium) in pelinolistno ambrozijo? Prvi ima značilen vonj in zvončkasto povešene cvetke. Ambrozija nima vonja, cvetki pa so pokoncu ob steblu.

Metuljnik

– Heracleum mantegazzianum (orjaški dežen) Rastlina povzroča boleče opekline. Pri nas ga v večjih količinah najdemo v Prekmurju in v okolici ljubljanskega botaničnega vrta.

– Fallopia baldschuanica (grmasti slakovec) Rastlina hitro preraste živo mejo.

– Impatiens glandulifera (žlezasta nedotika)

– Lupinus polyphyllus (volčji bob) Rastlina je primerna za zeleni podor. Ko cveti, pa jo moramo podorati (ko je steblo še mehko).

– Erigeron annuus (enoletna suholetnica) Med tlakovci hitro semeni in jih lahko privzdiguje.

 – Helianthus tuberosus (topinambur, laška repa)

– Cuscuta campestris (poljska prednica) Je nizka rastlina, zaradi katere so navadno težave pri košnji.

– Helianthus salicifolia (vrbolistna sončnica)

Barvilnica

– Phytolaca americana (barvilnica) Barvilnico so nekoč uporabljali za pisanje. Ima zelo močno barvilo, ki se ga ne da odstraniti. Seme raznašajo ptice.

– Paulownia tomentosa (pavlovnija) Drevo je zelo lepo, vendar težavno, ker zelo hitro raste. V Sloveniji bi s pavlovnijo pogozdovali predele, ki jih je uničil žled. Nekateri se premalo zavedajo, da to drevo hitro raste in ima obilno listno maso na rastiščih prve kakovosti, v naših gozdovih pa niso takšne razmere.

V ribnikih:

– Elodea canadensis (račja zel, vodna kuga) Veliko jo je v zatokih.

Pistia stratiotes (vodna solata)

Domorodna vrsta je vrste, ki živi na območju svoje (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se tu pojavlja le občasno.

 

Tujerodna vrsta je vrsta, ki je namerno ali nenamerno naseljena na območje zunaj območja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti.

 

Invazivna tujerodna vrsta ali invazivka je tujerodna vrsta, katere ustalitev in širjenje ogroža ekosisteme, rastišča ali domorodne vrste.

 

Arheofit je tujerodna rastlina, ki je bila naseljena na novem območju pred letom 1492 (odkritje Amerike).

Neofit je tujerodna rastlina, ki je bila naseljena na novem območju po letu 1492.

 

Japonslo dresnik

Tujerodne vrste osvajajo svet

V preteklosti so ljudje gojili predvsem rastline, ki so imele uporabno vrednost. Bodisi so bile uporabne za prehrano ali pa so imele zdravilne lastnosti. Šele v zadnjih treh stoletjih se je postopno razvilo tudi gojenje rastlin v okrasne namene. To je bil pravi izziv za raziskovalce eksotičnih krajev, ki so jih bogati Evropejci pošiljali v daljne dežele, od koder so prinašali številne nove in zanimive vrste. Danes vnašanje novih eksotičnih rastlin poganja donosna trgovina z okrasnimi vrstami. Povečala se je tudi njihova dostopnost, saj lahko rastline kupimo v marsikateri trgovini ali jih naročimo preko svetovnega spleta.

Morda se na prvi pogled zdi, da imajo živali z možnostjo premikanja lažjo nalogo pri širjenju. Vendar rastline niso pri tem nič manj uspešne, saj se lahko hitro širijo s podzemnimi deli ali s semeni. V Sloveniji, kjer se v gozdovih ni sadilo veliko tujih dreves, je bilo v naravo namerno naseljenih le nekaj tujerodnih rastlin. Večina jih je preprosto ušla. Med njimi je še posebej veliko takih, ki so bile namerno naseljene na vrtove, vendar so se z njih razširile v naravo. Po nekaterih ocenah je kar 80 odstotkov invazivnih tujer9odnih rastlin, ki povzročajo škodo v naravnem okolju, po svojem izvoru okrasnih ali kulturnih. Nekatere rastlinske vrste in tudi škodljivce rastlin so k nam zanesli z drugimi rastlinami, s prstjo ali embalažo. Nekaj je celo vrst, ki sploh niso bile naseljene v Sloveniji, temveč so se k nam razširile iz sosednjih držav po vodotokih ali vzdolž prometnih poti.