Govorimo o svetlinih (Oenothera) z lepimi, dišečimi cvetovi, ki se poleti bogato razcvetajo v rumeni in rožnati barvi. 

Svetlini se med seboj razlikujejo po načinu rasti, velikosti cveta, obliki in višini cvetnih stebel, obliki in barvi listja. V naravi je razširjenih okoli 80 vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic; rastejo na travnikih, ob cestah in v prerijah Severne Amerike.

Najlepše uspevajo na soncu ali v rahli senci, v bogatih, dobro odcednih tleh. Nekateri rastejo celo med peskom. Posamezen cvet je odprt le en dan, po navadi se zapre pozno popoldan. Ker cvetovi nastajajo sproti vse poletje, so svetlini zelo priljubljene vrtne trajnice. Proti koncu dneva postaja barva cvetov vedno temnejša, kar ustvarja lepe kontraste. Nekatere vrste cvetijo le ponoči, tem se cvetovi ob zori zaprejo. To so nezahtevne in bogato cvetoče trajnice, pogosto so samosevne.

Bakreni svetlin

V Evropi je približno dvajset vrst in sort teh zanimivih trajnic. Le eno dvoletnico poznamo med njimi, to je Oenothera biennis ali dvoletni svetlin.

Med trajnimi svetlini je velika večina rumeno ali oranžno rumeno cvetočih. Le redki so nežno

rožnati, rožnato lila ali celo beli. Vsekakor najbolj razširjen in seveda tudi najbolj trpežen je bakreni svetlin (Oenothera tetragona). Cveti ob koncu pomladi in v začetku poletja izjemno bogato na cvetnih steblih, ki zrastejo kakšnih 30 do 50 cm visoko, Cvetovi živo rumene barve imajo hrbtno stran rahlo bakreno rjavo rdeče obarvano, razporejeni so spiralno po zgornji tretjini cvetnega stebla. Kadar zacveti večja skupina teh rastlin, listja sploh ne vidimo zaradi velikega števila cvetov. Cvetenje traja kar dolgo, potem pa cvetna stebla porežemo pri tleh, da ne kvarijo urejenega videza gredice.

Misurski svetlin

Na vrtovih gojimo še druge vrste svetlinov. Misurski svetlin (Oenothera missouriensis) je trajnica, ki po malem cveti večji del poletja. Visok je do 20 cm in širok do 40 cm. Njegovi cvetovi so svetlo rumene barve, zelo veliki (do 10 cm) in se odpirajo bolj na redko. Rast je bolj polegla in njegovo listje je ozko podolgovato, podobno listju oleandra, listni peclji in mlajša stebla so rjavo rdeče obarvani. Tudi ta svetlin je trpežen, ni pa zimzelen. Vsako pomlad bo lepo odgnal na vsakem rastišču, kjer ne zastaja voda. Bolj bogato cveti na sončni legi. Sadimo ga lahko tudi v peščena tla. Poznamo tudi podvrsto incana, ki je cenjena zaradi svetlo modrih listov in svetlo rumenih cvetov.

Snežni svetlin

Snežni svetlin (O. speciosa) je samosevna in kratko živeča trajnica. Nekoliko je viški od misurijskega. Je močne rasti, poganjki se plazijo po tleh. Veliki rožnati cvetovi se bogato odpirajo vse poletje. Priporočljivo je, da rastline po prvem cvetenju nekoliko porežemo, saj bodo potem lepše in bolj košate, hkrati pa bomo tudi podaljšali čas cvetenja.

Grmičasti svetlin (O. tertagona sin. O. fruticosa ssp. glauca) je gručasta trajnica, ki zraste še nekoliko višje, do 40 cm v višino in ravno toliko v širino.. Spodnji listi tvorijo vednozelene rozete, iz katerih spomladi odženejo stebla z rahlo dlakavimi zelenimi listi. Na koncu stebla se poleti razvijejo veliki živo rumeni cvetovi. Njihova posebnost so rdeči popki, kar jim daje poseben čar in živahnost. Cvetijo podnevi in dišijo. Grmičasti svetlin je zanimiv tudi za rezano cvetje. Porežemo stebla z rdečimi popki in pustimo, da se cvetovi počasi odpirajo v vazi.

Cvetlična družba na vrtu

Svetline sadimo na cvetlične grede v družbo zvončnic, mačje mete, grozdastih plamenk, zvončnika, jetičnika, ameriškega slamnika, kadulje, jesenskih aster in okrasnih trav. Na suhih sončnih mestih so lepi v družbi sivke. Vsekakor zaslužijo več naše pozornosti. Obstaja še več vrst, ki pa niso tako trpežne, so bolj posebne.

Marjetka Hrovatin