Oreh

Oreh dobro uspeva v celinskem in mediteranskem podnebju do nadmorske višine 700 metrov. V času fiziološkega ali globokega mirovanja (dormance) je oreh zelo odporen proti mrazu. Takrat prenese celo -28 do -32 C. Najbolj nevarne za oreh so nizke temperature, ki se pojavljajo pozno spomladi, v začetku rasti in cvetenja. Ženski cvetovi propadejo, takoj ko se temperatura spusti pod ledišče, mladike v prvi fazi rasti in mladi plodiči se poškodujejo pri temperaturah pod -1 C. Med pozebo v tem času se orehi črno obarvajo. Mladike v zgodnjem razvoju vsebujejo več kot 90 odstotkov vode, ki pri negativnih temperaturah zmrzne, ledeni kristali pa mehansko poškodujejo celice. V primerjavi z ženskimi cvetovi in mladikami moški cvetovi prenesejo do -3 C. Najodpornejši del cveta je cvetni prah.

Povprečna srednja mesečna temperatura od začetka do konca rastne dobe naj bi bila najmanj 17 C, absolutno najvišja pa 35 C. Pri višjih poletnih temperaturah lahko propadejo nežni mladi listi v vrhovih mladik, razvijejo se deformirana, zgrbančena jedrca, zelena lupina se prilepi na luščino ploda. Tudi v prehladnih in prekratkih poletjih se orehova jedrca zgubajo in slabo zapolnijo luščino.

Leska

Leska je najbolj razširjena na območjih z zmernim celinskim in sredozemskim podnebjem, uspeva pa tudi v ostrejših razmerah.  Dobro rodi do nadmorske višine od 400 do 500 metrov. Med zimskim mirovanjem  prenaša nizke temperature. Če je listje jeseni pravočasno odpadlo in je les normalno dozorel, leska do -30 C ne utrpi nobenih poškodb.

Proti koncu zime, ko nastopi ekološko mirovanje, so kritične temperature od -13 do -16 C. Cvetovi so prilagojeni nizkim temperaturam, saj leska zacveti že proti koncu zime. Tako ženski cvetovi pozebejo šele pri -7 C, moška socvetja med prašenjem pa pri -5 C. Cvetni prah zadrži kalivost pri -2 C. Po oprašitvi ženskih cvetov se plod zelo počasi razvija. V tej fazi je kritična temperatura od -4 do -5 C. Če nastopijo prenizke temperature iznenada ali dolgo trajajo , bo večja verjetnost, da bodo plodovi v zgodnji fazi razvoja propadli. Neustrezne temperature povzročijo pri leski največ škode, če se pojavijo v juniju, ko se lešniki oplodijo. Problematična so tudi zelo vroča in suha poletja, ko pri temperaturah nad 32 C drevesa doživijo toplotni udar, pri čemer se zaustavi proces fotosinteze in se upočasnijo biokemični procesi

Kostanj

Kostanj je prilagojen sredozemskemu in zmerno celinskemu podnebju. Med zimskim mirovanjem prenese do -26 C, v času brstenja so kritične temperature pod lediščem. Za spomladansko pozebo ni posebej občutljiv, saj cveti šele junija. Med letom potrebuje za normalen razvoj šest mesecev s povprečno temperaturo zraka 10 C. Prevelike in dolgotrajne poletne vročine nima rad, pri temperaturah nad  37 C se razvoj plodov v ježici zaustavi. Gojimo ga do nadmorske višine od 700 do 800 metrov. Na dobrih, neizpostavljenih legah bo uspeval tudi do 1000 metrov visoko, še posebej, če je v bližini kakšen vodni vir, ki bo blažil temperaturno nihanje.

Mandelj

Mandelj spada med subtropske sadne vrste, saj mu najbolj ustreza sredozemska klima s kratkimi milimi zimami  ter dolgimi in vročimi poletji. Uspeva tudi v celinskem podnebju, vendar samo na zelo dobrih, zavarovanih legah. Za zimski mraz ni občutljiv in prenese tudi do -30 C. Zaprti cvetovi preživijo do -3,5 C. Ko se razprejo venčni listi, cvet prenese še do -2,2 C, kratkotrajna temperatura malo pod 0 C mu ne škoduje niti med polnim cvetenjem. Je pa v tem času bolj občutljiv za hladne in suhe ali prevlažne vetrove, ki otežujejo opraševanje s čebelami. Med letom ima mandelj rad toplo in suho vreme, še zlasti med zorenjem plodov. Takrat obilne padavine niso zaželene, saj lahko dolgotrajna vlažnost lupine, ki obdaja plod, privede do slabše kakovosti. Mrzla in meglena poletja mu ne ustrezajo, dobro pa raste pri veliki vročini in niti pri temperaturi 50 C ne dobi ožigov na plodovih. Listih ali poganjkih. Ima tudi tako imenovani zavorni sistem, ki preprečuje čezmerno izhlapevanje in izgubo vode skozi liste.

Se nadaljuje.