Kaj lahko storimo, da bo težav s propadanjem pridelka v času skladiščenja čim manj?

Zelo pomembno je, da pridelke pobiramo v ustrezni zrelosti, saj lahko prezrele pridelke običajno skladiščimo le krajši čas.

Vsekakor moramo biti pozorni na to, da za skladiščenje izberemo pridelke, ki so vsaj na oko videti zdravi in so nepoškodovani. Pridelke pobiramo v suhem vremenu in jih po potrebi pred spravilom še osušimo. Ob spravilu pridelka z rastlin odstranimo vse poškodovane liste ali druge poškodovane dele. Če pospravljamo na primer čebulo ali česen, smo vajeni, da pridelek ustrezno osušimo in nato odstranimo nadzemno listno maso in korenine. Pridelan krompir, korenje, peso, radič ob spravilu z vrta in njive temeljito pregledamo še zaradi morebitne prisotnosti škodljivcev (na primer polžev) in te seveda odstranimo.

Odstranimo tudi večje kose zemlje, ki se držijo gomoljev in korenov, ampak brez pranja. Če bomo korenje ali repo shranjevali v zasipnici, delcev zemlje, ki se držijo korenov ali gomoljev, ni potrebno odstraniti.

Skladiščne težave pri krompirju

V prispevku o shranjevanju zelenjave v tokratni številki revije Moj mali svet so zapisani podrobnejši podatki o ustreznih skladiščnih temperaturah in relativni zračni vlagi za posamezno zelenjavo. Kakšne so lahko posledice, če v domačih skladiščnih prostorih ne moremo zagotoviti ustreznih pogojev, bodisi zaradi lokacije in načina gradnje samega objekta, skladiščenja različnih pridelkov v istem prostoru in ob istih pogojih ter podobno?

Kako pomembna je zračna vlaga v skladiščnih prostorih, lahko vsako leto spremljamo kar pri doma skladiščenem krompirju.

Na gomoljih krompirja, skladiščenih v domačih kleteh z višjo zračno vlago, imamo pogosto težave z belo in suho trohnobo, mokro gnilobo in srebrolikostjo, težave pa lahko povzročajo tudi gomolji, okuženi s krompirjevo plesnijo, črno nogo … Bela trohnoba krompirja (Fusarium spp.) je zelo stara bolezen krompirja, ki se pojavlja povsod, kjer pridelujemo krompir, okužuje pa samo gomolje med skladiščenjem. Glive so prisotne v vsakih tleh, mnogo pa jih je tudi na površini gomoljev.

Glive v gomolje prodirajo skozi rane oziroma poškodovano kožico. Prva znamenja se na gomoljih pokažejo v treh do štirih tednih po okužbi. Na površini gomoljev se najprej pojavijo majhne rjave pege, ki se hitro večajo.

V suhem skladišču so pege vdrte, s koncentričnimi gubami. Na površini pa se kažejo bele, modre ali rožnate bradavice, ki nosijo spore glive. Notranjost gomoljev porjavi, sčasoma pa nastanejo votline. Gomolji večkrat povsem propadejo, se izsušijo in postanejo trdi. V vlažnem skladišču se gomolji ne izsušijo, površina peg pa je pokrita z belim ali modrikastim micelijem glive. Gomolji so mehki in zgnijejo, zlasti če se pojavi še okužba z bakterijami. Krompir se pregreva in gnitje se zelo širi. Suha trohnoba (Phoma exigua var. foveata) je zelo podobna beli trohnobi, ki veliko škodo povzroči v skladiščih, kjer se hitro širi v vlažnem okolju. Večina okužb v praksi je povezanih s poškodbami gomoljev ob izkopu, pri sortiranju in transportu, bolezen pa v gomolju počasi napreduje in škodo opazimo šele v februarju.

Če kopljemo krompir z neutrjeno kožico v vročem vremenu, se v skladišču rada pojavi mokra gniloba (Phytium ultimatum).

Gliva v gomolje prodira skozi poškodovano kožico, zlasti ob izkopu. Okuženo tkivo se mehča in postaja kašasto, kožica, ki ga pokriva, pa postaja temna in vlažna ter zlahka poči. Iz razpoke se cedi vodena tekočina. Bolni del gomolja je s temno mejno črto ostro ločen od zdravega dela. Kadar se okuženi gomolji hitro posušijo, se napadeno tkivo močno skrči in okamni.

Na gomoljih krompirja skladiščenih v domačih kleteh z višjo zračno vlago imamo pogosto težave z belo in suho trohnobo, mokro gnilobo, srebrolikostjo

Tudi srebrolikost (Helminthosporium solani) je pogosta bolezen na krompirjevih gomoljih. Prva znamenja okužb lahko z natančnim opazovanjem vidimo že v času izkopa krompirja, vendar se hitro širi med skladiščenjem. Prepoznamo jo po okroglastih pegah na površini gomoljev, ki se srebrnkasto lesketajo.

Pege so najprej posamezne, nato se širijo ter združujejo in lahko prekrijejo ves gomolj. Zlasti nevarna je bolezen v zelo vlažnem in toplem skladišču. Čez čas se pojavijo številne drobne črne pike – sklerociji. Zaradi okužbe z glivo postane kožica prepustna in iz okuženih gomoljev izhlapi precej več vlage kot iz nepoškodovanih. Okuženi gomolji bolj ali manj ovenejo.

Reševanje težav

Za zmanjševanje težav z vsemi naštetimi boleznimi krompirja, ki se širijo v skladiščih, bodimo pozorni že pri izkopu, prevozu, sortiranju in skladiščenju krompirja ter ravnajmo tako, da bodo gomolji čim manj poškodovani. Gomoljev nikoli ne izkopavajmo pri temperaturi nižji od 10 °C, prav tako ni priporočljivo izkopavanje v zelo vročih dneh ali vsaj v najbolj vročih urah. Izkopanih gomoljev ni priporočljivo dalj časa izpostavljati soncu. Krompir pa nato skladiščimo v čistem, suhem in hladnem prostoru (najprimernejša temperatura je 3 do 5 °C). Skladiščen krompir redno pregledujmo in sproti odstranjujemo morebitne gnile gomolje.

Se nadaljuje.

Iris Škerbot