Ko se na rastlinah oblikujejo in intenzivno razvijajo plodovi, na njih pogosto opazimo drobne luknjice in v njih različno pisane gosenice – gosenice različnih sovk. Zadnja leta predvsem na Primorskem več težav povzroča še paradižnikov molj, pri pridelavi paradižnika predvsem v zavarovanih prostorih pa težave povzroča rastlinjakov ščitkar. Med občasne škodljivce pa prištevamo še resarje, pršice in listne zavrtalke.

Listne uši (Aphididae) se navadno zadržujejo na spodnjih straneh listov. Hranijo se s sesanjem rastlinskih sokov iz sitastih cevi na spodnji strani listov ali na mladih delih stebla. Na mestih vbodov s sesalom se tkivo bledo obarva in na zgornji strani listov so vidne blede pikice, ki se ob močnejšem napadu združujejo, tako da listi začnejo rumeneti.

Neposredna škodljivost listnih uši se kaže kot zvijanje listov navznoter. Za listne uši je značilno, da skozi sifona na zadku izločajo medeno roso (sestavljena je iz vode, neprebavljenih sladkorjev in beljakovin) in listi postanejo svetleči in lepljivi.

Na to medeno roso se pogosto naselijo glive sajavosti, ki zmanjšujejo asimilacijsko površino. Razvoju listnih uši ustrezajo zmerno tople in vlažne razmere. Optimalno se razvijajo pri temperaturi od 20 do 25 °C in visoki zračni vlagi. V takšnih razmerah traja razvojni krog od 10 do 14 dni. Optimalno obdobje za pojav listnih uši je spomladi in jeseni, v poletni vročini pa so navadno manj številčne. Listne uši se v posevkih pojavljajo neenakomerno; na robovih parcel, v otokih ali posamično na nekaterih rastlinah. Na paradižniku jih pogosto zasledimo že na sejančkih, ki jih lahko zaradi sesanja rastlinskih sokov močno zadržijo v rasti in razvoju.

Listne uši na paradižniku zasledimo praktično celotno pridelovalno sezono, le da na dobro razvitih rastlinah običajno ne povzročijo gospodarske škode, saj takrat na rastlinah običajno zasledimo le posamične listne uši, ki po nekaj dneh sesanja preprosto propadejo.

Na pojav listnih uši moramo biti posebej pozorni pri vzgoji sadik, čez leto pa na rastlinah, katerih plodove bomo imeli za pridelavo semena. Če je potrebno zatirati tega škodljivca že na sadikah, uporabimo doma pripravljene pripravke, kot je na primer pripravek iz kopriv ali pa si pravočasno priskrbimo ustrezen insekticid.

Iris Škerbot