Kalčki in mikro zelenjava

Kalčki niso mikro zelenjava in mikro zelenjava niso kalčki. A za oboje potrebujemo semena. Najbolje je, če so pridelana čim bolj naravno, niso tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, so brez primesi drugih neprimernih, celo strupenih rastlin in brez drugih nečistoč (zemlje, kamenčkov, peska, plev, delčkov cvetov, listov ali stebel). Zdrav semenski material je temelj za kakovostno pridelavo mladih rastlin, bodisi kalčkov bodisi mikro zelenjave.

Substrat

Najpomembnejša razlika med kalčki in mikrozelenjavo je v načinu pridelave in v tem, kaj uživamo pri kalčkih in kaj pri mikro zelenjavi. Kalčki so nakaljena semena, ki jih kalimo pri primerni temperaturi in v primerni vlagi. Nismo jih dali v gojitveni medij, ampak smo jih v posodicah – pladnjih, pogosto z malo svetlobe, zgolj nakalili. Užitni so vsi rastlinski deli, tudi koreninice in klični listi, ki so se oblikovali pri nakaljevanju. Pri mikro zelenjavi potrebujemo za pridelavo setveni medij – najpogosteje substrat ali kamninska vlakna (mineralna vlakna). Seme posejemo in material dobro navlažimo. Semena posejemo v setveni substrat gosto in povprek, da oblikujejo korenine v substratu, nadzemno pa izrastejo stebla ter klični in pravi listi. Nastanejo goste, zelene blazine rastlin, ki so kmalu po oblikovanju prvih pravih listov primerne za rezanje. Mlade, gosto sajene rastlinice vedno režemo, koreninski sistem pa ostane v setvenem substratu, ki ga po spravilu vseh poganjkov recikliramo tako, da ga odvržemo na kompost ali v biološke odpadke.

Svetloba in voda

Kalčki so nakaljeni v nekaj dneh, za mikro zelenjavo pa gojimo teden do dva ali celo več, zelo odvisno od gojene vrste zelenjave. Pomembna razlika med kalčki in mikro zelenjavo je tudi v količini potrebne svetlobe; pri kalčkih jo potrebujemo manj, medtem ko je za čvrste in dobro ozelenjene nadzemne dele mikro zelenjave potrebno veliko več svetlobe, ki mora biti enakomerno razporejena čez dan. Za razliko od kalčkov, kjer še ni pravih zelenih listov, so pri mikro zelenjavi že in ti potrebujejo za fotosintezo svetlobo. Potrebujemo tudi vodo, biti je mora ravno prav, pri mikro zelenjavi jo dodamo nekoliko več kot pri kalčkih. Ne smemo pretiravati z vodo, setveni substrat dobro navlažimo, da posejana semena kalijo, ne smemo pa substrata in semen preplaviti, saj večina semen zelenjadnic tega ne preživi. Zastajajoča voda v kalilnikih je velika ovira za kakovostno kalitev in vzgojo kalčkov za prehrano ljudi.

Primerna zelenjava

Izbor rastlin, ki so primerne za gojenje mikro zelenjave, je precej obsežnejši od tistega za kalčke. Najpogosteje sejemo tiste rastline, ki hitro in dobro kalijo, imajo že kot mlade poseben – aromatičen okus ali so zanimive zaradi obarvanih stebel, kličnih ali pravih listov. Za mikro zelenjavo so primerne: solatnice (rukola, motovilec, solata, kreša, azijske listne zelenjadnice …), kapusnice (redkvica, belo in rdeče zelje, ohrovt, brokoli …), čebulnice iz semen in ne čebulčkov (por, čebula, zimski luk …), špinačnice (špinača, blitva), stročnice (grah, fižol), zelišča in dišavnice (peteršilj, bazilika, komarček), detelje (lucerna, bela in črna detelja …) in trave (žita, najpogosteje pšenica ali ječmen, lahko tudi koruza ali druge vrste trav, npr. mnogocvetna ljuljka). Sem mnenja, da bi bilo primerno ločiti in govoriti o mikro zelenjavi, takrat ko sejemo in gojimo zelenjadnice, kadar pa za pridelavo mladih, zelenih rastlin sejemo denimo trave (pšenica) ali druge vrste poljščin, na primer detelje, bi bilo pravilneje govoriti o mikro zelenju. 

Se nadaljuje.

Igor Škerbot