Nizke temperature in zmrzali zimskih dni so vedno bolj pogosto prekinjene z nekajdnevnimi ali celo nekajtedenskimi otoplitvami ali pa zmrzali sploh ni, tako da so obdobja toplih zimskih dni ali bolj mile zime tudi sredi januarja ali februarja lahko za rast in razvoj nekaterih zelenjadnic tako ugodni, da rastejo in se razvijajo, čeprav je na koledarju zima. Zato se nam setev in sajenje nekaterih zelenjadnic jeseni lahko zelo bogato obrestuje.

Svežo zelenjavo si lahko zagotovimo tudi s pravočasnim sajenjem ali sejanjem v zavarovane prostore. Nekatere vrste zelenjave pa v milejši primorski klimi rastejo in uspevajo brez večjih posebnosti tudi na prostem.

Sveža zelenjava z lastnega vrta je pozimi še toliko bolj pomembna, ker je kratka pot od mesta pridelave do naših krožnikov zagotovilo za visoko prehransko vrednost. Naj spomnim na dobro poznane ugotovitve, da je v sveže nabranih delih rastlin več vitaminov in mineralov ter drugih snovi, ki jih užijemo, kot že po nekaj urah, ko se delež predvsem vitaminov s skladiščenjem zelo hitro znižuje. Zato je že droben list sveže odtrganega lista peteršilja tik pred zaužitjem vsekakor boljši vir vitamina C, kot pa list, ki smo ga odrezali več ur ali celo kak dan pred zaužitjem. Poleg tega je pomembna tudi večja raznolikost različnih vrst zelenjave v zimskem času, ker si tako popestrimo zimski jedilnik. Takšna samooskrba in vrtnarska aktivnost pride prav v hladnem delu leta, ko sicer na vrtu nismo tako delovni in aktivni, ker za to ni pogojev.

Na gredo in v rastlinjak

Bistveno je, da zelenjavo posejemo dovolj zgodaj. V ta namen izkoristimo izpraznjene površine na prostem ali v različnih oblikah zavarovanih prostorov. Ko smo pospravili poletne pridelke, nastopi čas za sajenje sadik solatnic, čebulnic in kapusnic. V toplih oktobrskih dneh je še čas za sajenje nekaterih sadik zelenjave. Če smo bili uspešni pri vzgoji sadik, lahko še posadimo zimsko solato, presajamo sadike motovilca, zimskega portulaka ali celo sejemo redkvico. Vse omenjene vrste zelenjave in skupine zelenjadnic so primerne za prezimno pridelavo. V ta namen za pridelovanje izbiramo sorte, ki so primerne za ta letni čas. Poskrbimo še za dovolj zgodnje setve neposredno na gredice ali si pravočasno vzgojimo sadike s koreninsko grudico ter jih posadimo na stalno mesto na vrtu.

Lonci, korita in druge posode

Če na vrtu konec poletja še nimamo prostora ali se bojimo dolge in mrzle zime, lahko sejemo ali sadimo tudi v večje posode, lonce in korita. Jeseni naj bodo na svetlem in toplem mestu pred hišo, na terasi ali tudi v rastlinjaku. Ko bo nastopil zimski čas, jih prenesemo v zavarovan prostor, lahko jih prestavimo ob steno hiše ali celo v hladne in dovolj svetle prostore v stanovanju. Če imamo na razpolago steklenjak ali plastenjak, je to odličen prostor za zelenjavo pozimi. Če si pri varovanju pred zmrzovanjem pomagamo še z dodatnimi prekrivanji, denimo z vlakninasto prekrivko ali kopreno, bomo poskrbeli za prezimitev in nadaljnjo rast, ko se bo spomladi spet otoplilo.

Pestra zimska izbira zelenjadnic

Poleg motovilca (Valerianella locusta (L.)), ki je tradicionalni predstavnik zimske sveže zelenjave, naj omenim še rukolo (Eruca sativa) ter zimski portulak (Montia perfoliata Donn ex Wild syn. Calytonia perfoliata), ki je dobro nadomestilo motovilca, še posebej, če smo ga sejali v rastlinjak. Tam ga ob minimalnem ogrevanju sonca lahko režemo vso zimo, ker se obrašča, in vedno novi, sveži in mladi listi nas razveseljujejo še dolgo v pomlad, ko sicer zacveti, kar pa še ne pomeni, da ni več užiten. Seveda brez zimskih sort glavnate solate (Lactuca sativa L.) ne gre. Lahko sadimo sadike ali jo sejemo v vrste. Je zelo pogosta zelenjava za zimski jedilnik, še posebej, če imamo del pridelka možnost pospraviti z gredic na prostem, drug del pa iz tople grede ali celo rastlinjaka, ki ni nujno, da je ogrevan. Sicer se v zimskem času izmed solatnic poslužujemo tudi različnih sort radičev (Chichorium intybus), ki smo jih s prekrivanjem obdržali na prostem ali smo jih umaknili v rastlinjake. Najbolje je, če lahko radič režemo sproti in uživamo v njegovih grenčinah, s katerimi krepimo zdravje pozimi. Poleg glavnatih vrst pa ne pozabimo na tiste vrste radiča, pri katerih režemo liste. Po vsakem rezanju zrastejo novi listi in tako imamo lahko radič na jedilniku vse do pomladi, ko požene cvetno steblo.

 Igor Škerbot