Včasih v šali rečem, da je nakup nove rastline ‘mini projekt’, saj moramo imeti za rastlino pripravljen prostor, okrasno posodo. Preden domov pripeljete zeleno sostanovalko, se še enkrat prepričajte, če imate v prostoru dovolj svetlobe.

Fotosinteza poganja svet
Svetloba je ključna za razvoj rastlin, te imajo v naravi bistveno več svetlobe kot v naših stanovanjih in to je potrebno upoštevati pri negi rastlin. Že v osnovni šoli smo se učili o fotosintezi. Rastline so male tovarne, ki so sposobne sončno energijo pretvarjati v kemično. Središče fotosinteze je listno barvilo oziroma klorofil. Če kemijsko razložimo, se iz ogljikovega dioksida v zraku in vode v tleh sintetizirajo bogati ogljikovi hidrati ali sladkorji, ki služijo kot hranilo. Fotosintetski organizmi so temelj prehranjevalne verige, saj so skoraj vsa živa bitja na Zemlji, tudi ljudje, odvisna od njihove energije. Osnovna gradnika, ki ju fotosintetski organizmi porabljajo za izdelavo organskih spojin, sta preprosti molekuli ogljikov dioksid (CO2) ter voda (H2O). Pri fotosintezi se sprošča tudi kisik (O2) kot stranski produkt in večina kisika v Zemljinem ozračju je nastala pri fotosintezi. Organizmi med procesom celičnega dihanja izrabijo ogljikove hidrate in kisik za tvorbo energije, pri tem pa sprostijo CO2 in vodo, ki se vrneta nazaj k rastlinam; tako je kroženje snovi zaključeno.
V temnem prostoru oziroma v temi tako ne zraste nič, niti zeleni list, kaj šele pisani cvetovi. Svetloba oziroma sonce pa ne vpliva samo na rast in razvoj rasti, ampak z dolžino dneva in noči vpliva na kaljenje semen in cvetenje rastlin.

Izhajamo iz naravnega okolja rastlin
Skozi leta, stoletja so se rastline prilagodile različnim podnebnim razmeram. Tiste v puščavi so zaradi redkega dežja morale razviti zelo dolge korenine, medtem ko so se morale tropske rastline bolj boriti za svetlobo. Da bi v našem stanovanju rastline kar se da dobro uspevale, moramo kolikor je seveda mogoče, svetlobne razmere prilagoditi rastišču rastline v njenem naravnem okolju. Če poenostavim, če kupimo kaktejo, je ne moremo imeti v stanovanju na severno orientirani okenski polici, kjer ne bo imela dovolj sonca. Prav tako pa bo propadla praprot, če jo postavimo na močno žgoče sonce. Zavedati se moramo, da se svetloba spreminja tudi z letnimi časi in da razmere pri nas v zimskem času niso dobre oziroma so daleč od idealnih. Zato je sploh v zimskem času pomembno, da pomagamo rastlinam in jih res postavimo na okenske police, da dobijo največ možne svetlobe. Da vam bo vse skupaj bolj jasno, bom ponazoril takole – bolj ko so rastline oddaljene od okna, manj svetlobe dobijo, zavese dodatno zmanjšajo njen izkoristek.

Intenzivnost sončnega žarčenja
Intenzivnost sončnega žarčenja določamo z enoto luks. Medtem ko lahko v poletnem sočnem dnevu brez oblaka izmerimo vrednost svetlobe vse do 100.000 luksov, je ob oblačnem vremenu osvetljenost samo 5.000 luksov. Če si predstavljate, da je na okenski polici brez zaves vrednost nekje 20.000 luksov, je na oddaljenosti dveh metrov od okenske police osvetljenost še samo 1.200 luksov. Kar pa pozimi, ko so krajši dnevi, še dodatno onemogoči razvoj rastlin, zato propadejo. Velja preprosto pravilo, kako ugotovimo, ali je mesto primerno za rastlino. Tam, kamor želite postaviti rastlino, se postavite sami – in če iz mesta, kjer stojite, vidite skozi okno nebo, je to primerno mesto za rastlino. V nasprotnem primeru je prostor pretemen oziroma preveč oddaljen od vira svetlobe. Lahko pa se tega lotite bolj strokovno in si kupite luksmeter in tako doma izmerite jakost svetlobe ob oknu oziroma na mestu, kjer želite imeti vašo sobno rastlino in boste hitro videli, ali je primerno ali ne.

Rastlin za temne prostore ni
Večkrat boste videli oglase ali pa sezname rastlin za temne prostore. Rastline za temne prostore ne obstajajo. Obstajajo rastline, ki ne marajo neposrednega sonca, vse rastline pa potrebujejo za rast in razvoj svetel prostor. Gre samo za to, da bodo nekatere rastline v temnejšem prostoru malo dalj časa hirale kot druge. Po določenem času pa bodo v temnem prostoru propadle prav vse, ne glede na to, koliko boste rastlino zalivali, gnojili ali se celo z njo pogovarjali.

Znaki pomanjkanja svetlobe
– Rastline rastejo ekstremno počasi ali se rast popolnoma ustavi.
– Novi listi so manjši od starih.
– Novi poganjki so izdolženi in tanki.
– Rastline z belimi vzorci (variegate) pozelenijo.
Seveda pa tako kot premalo svetlobe rastlinam škodi, jim škodi tudi preobilica svetlobe oziroma sonca, čeprav iskreno, svetlobe je redko preveč. Lahko samo, da prostor ob sončni južno orientirani polici ni popolnoma primeren za nežno praprot.

Znaki prevelike količine sonca
– Listi bledijo.
– Ob močnem soncu pride do sončnega ožiga.
– Listi so povešeni in videti so uveli, čeprav je zemlja rastline vlažna.
Predvsem se to pozna na rastlinah, ki jih poleti prenašamo na prosto na naše balkone in terase. V začetni fazi jih je potrebno zaščititi in pripraviti na druge pogoje. Kot že rečeno, je več svetlobe na prostem, zato previdno in rastline prve tedne pokrivajmo, ko pa se privadijo, jih brez težav odkrijemo, da uživajo na svetlem.

Obešanke za prostorsko stisko
Če imate majhne okenske police ali jih celo nimate, lahko težavo rešite z obešankami s stropa, v katere zasadite plazeče sobne rastline, kot so: zlati potos, bršljan, zelenčica, asparagus in druge. Obešanke postavite ob okno in tako super popestrite vaš interier.
Kakor imamo orientirano stanovanje, takšne rastline lahko imamo. Če želimo lepe sobne rastline, upoštevajmo rastišče oziroma potrebe rastlin po svetlobi, kot jo imajo v naravi. Tiste ločnice, ki potrebujejo zelo svetla in sončna rastišča, postavimo na južno orientirana rastišča. Mednje štejemo: kakteje, sukoletne, robustne cikas palme, juke in druge. Tiste, ki potrebujejo svetel prostor brez neposrednega sonca, pa postavimo na severno orentirane okenske police. Mednje štejemo: afriške vijolice, orhideje, praproti, aspidistre in podobne. Seveda poleg strani neba na osvetljenost naših prostorov vplivajo tudi nasproti stoječe stavbe, zunaj rastoča drevesa, zato dobro premislite, kam boste naslednjič postavili novo sobno rastlino.

Jan Robin
(Instagram Botanistbyhear)