Prečesavali ste shrambo, odpirali vrečke in pakete ter odstranjevali in uničevali napadena živila. To neprijetno delo sta povzročila predstavnika družine vešč (Pyralidae) – krhljev molj (Plodia interpunctella) in močna vešča (Ephestia kuehniella). 

Krhljev molj je izrazit polifag, saj poleg načetega ali poškodovanega zrnja žit napada tudi moko, suho sadje, oreščke in drugo. Gosenice močne vešče večjo škodo povzročajo predvsem s prehranjevanjem v moki, teknejo ji tudi oreščki in druga suha hrana. Poleg neposredne škode izdelke prizadenejo še posredno – onesnažijo jih z iztrebki in zapredki. Takšna živila so seveda oporečna, zato niso primerna za uživanje.

Škodljivca najdemo v skladiščih z živili, trgovinah s prehrano ter gospodinjstvih, kjer so prostori ogrevani. V ugodnih razmerah se pojavljajo tudi na prostem. Navadno prideta v naše shrambe z živili, ki smo jih prinesli iz trgovine ali mlina. Molji v toplih poletjih lahko priletijo tudi v shrambe, omare v katerih shranjujemo živila, odložijo jajčeca na živež in se razmnožijo.

Krhljev molj

Gosenice (ličinke) krhljevega molja napadajo zrnje, suho sadje, oreške brez lupine, izdelke z rozinami, suha jabolka, čokolado, mleko v prahu, ptičja semena, kruh, piškote, zeliščne čaje, krekerje, mačjo in pasjo hrano, moko, suhe rože in nekatere začimbe. Ličinke rade izjedo tudi klice semena. Redkeje se hranijo s suhim zrnjem, pogosteje se lotijo poškodovanega zrnja in izdelkov, ki vsebujejo veliko vlage.

Gosenice lahko pregrizejo tudi papir, karton, blago in platnene vrečke. S prejo ličinke uničijo več hrane, kot jo lahko zaužijejo.

Najgostejšo prejo oblikujejo proti koncu razvoja. Napadena hrana je videti, kot da je prepredena s pajčevinastimi nitmi, moka je pogosto sprijeta v grudice, ki so zaradi izločkov temneje obarvane. Za gosenice krhljevega molja je znano, da en osebek med razvojem na različne načine uniči od 100 do 300 gramov pšenice in okrog 400 gramov koruze.

Prednji par kril metuljev krhljevega molja je značilne bakrene barve, zadnja krila so svetlo siva. Podnevi metulje redko vidimo, saj tedaj počivajo na stropu in stenah na senčnih mestih. Letajo ob mraku in zori, zato jih pogosto opazimo šele, če so zastopani v večjem številu. Samice po parjenju odložijo od 60 do 400 jajčec na pridelek (živež) ali v njegovo bližino. Jajčeca so bela, ob straneh ploščata in premajhna, da bi jih zaznali s prostim očesom. Iz jajčec se, v odvisnosti od temperature, po nekaj dneh izležejo belo rumene do rožnate gosenice. Gosenice so v povprečju dolge 18 mm in imajo temno glavo.

Gosenice dobro prenašajo nihanja temperature, izogibajo se le visoki ali nizki temperaturi. Običajno se pojavijo, parijo in odlagajo jajčeca ponoči.

V odvisnosti od temperature in hrane traja razvoj od 2 do 7 mesecev. Letno škodljivec razvije od enega do treh rodov. Prezimijo gosenice v pajčevinastem kokonu, kjer poteka preobrazba v bubo. Optimalna temperatura za njihov razvoj je med 20 in 24 °C. Škodljivec zelo dobro prenaša nizke temperature.

Škodljivca sta si na prvi pogled zelo podobna, tako metulji kot gosenice.

Močna vešča

Metulje močne vešče prepoznamo po pepelnato sivi barvi prednjega para kril s prečnimi valovitimi in črnimi črtami. Zadnji par kril je umazano bele barve. Metulji običajno letajo blizu mesta izleganja in se ne prehranjujejo. Živijo od nekaj ur do nekaj dni. V tem času samice odločijo v hrano (trnje, moka …) do 200 jajčec, iz katerih se v nekaj dneh izležejo belo-rožnate gosenice. Gosenice se pred zabubljenjem pet- do sedemkrat levijo in merijo od 5 do 20 mm. Po dveh do štirih tednih se iz bub razvijejo odrasli metulji. Močna vešča ima običajno od tri do pet rodov letno. Dolžina razvoja je tudi pri tem škodljivcu močno odvisna od temperature. Pri temperaturi 20 °C celoten razvoj traja približno 60 dni, pri temperaturi 18 °C pa 90 dni.

Se nadaljuje.

Iris Škerbot