Navadno jih sadimo v različnih terminih, saj običajno ena družina naenkrat težko porabi pet glav zelja, osem cvetač in podobno.
Pri pridelavi kapusnic težave povzročajo gosenice različnih metuljev, na primer kapusovega belina (Pieris brassicae) in repnega belina (Pieris rapae), kapusove sovke (Mamestra brassicae) in kapusovega molja (Plutella xylostella). O teh spreml
jevalcih pridelave kapusnic smo v preteklosti že pisali. A pridelave kapusnic ne otežujejo le gosenice omenjenih metuljev, ampak tudi drugi škodljivci, kot so kapusova muha (Delia radicum), kapusovi bolhači iz rodu Phyllotreta, resarji, kapusova hržica (Contarinia nasturtii), kapusov ščitkar (Aleyrodes proletella), mokasta kapusova uš (Brevicoryne brassicae) in pisana stenica (Eurydema ventrale).

Kapusova hržica
Mnogi pridelovalci glavnatega zelja, cvetače in brokolija ste se v preteklih tednih jezili nad kakovostjo sadik, vremenom in še čim, kar je po vašem mnenju botrovalo iznakaženosti oziroma zakrnelosti rastnih vršičkov nekaterih rastlin in očitnim znakom, da prizadete rastline ne bodo oblikovale glav ali rož. Za nastale težave in izgubo pridelka pa so krive ličinke (žerke) kapusove hržice. Ličinke teh drobnih, vsesplošno razširjenih mušic izsesavajo rastne vršičke, listne žile ter listne peclje in s slino izločajo snovi, ki povzročajo značilne poškodbe, ki se odražajo v odmiranju rastnega vršička, sukanju ter nabrekanju srčnih listov. Včasih se zaradi poškodb namesto ene glave oblikujejo dve, tri. Ličinke težko zaznamo s prostim očesom in zato pogosto traja nekaj dni, da opazimo prve poškodbe.

Včasih se zaradi poškodb, ki jih povzročijo ličinke kapusove hržice, namesto ene glave oblikujejo dve ali tri.
Dobro je vedeti, da ta škodljivec prezimi v stadiju ličinke v tleh ali rastlinskih ostankih gostiteljskih rastlin. Zgodaj spomladi se ličinke zabubijo in od sredine maja do začetka junija se pojavi prvi rod hržic. Škodljivec ima 4 do 5 generacij na leto. Odrasla hržica so velike 1,5 do 2 mm in so sicer slabe letalke, vendar lahko ob pomoči zračnih mas preletijo nekaj sto metrov. Samice po parjenju odložijo od 20 do 50 jajčec med listne peclje srčnih listov sadik kapusnic. Iz odloženih jajčec se po 3 do 9 dnevih izležejo ličinke, ki se hranijo od enega do treh tednov, potem se zabubijo v vrhnjem sloju tal. Po približno dveh tednih izletijo odrasle hržice.
In kako lahko zmanjšamo težave? Zelo pomembno je da vpeljemo širok, vsaj triletni kolobar, odstranjujemo samonikle križnice in globoko zadelamo vse rastlinske ostanke. Po prvem presajanju kapusnic spremljajmo pojav škodljivca ter po potrebi uporabimo v ta namen registrirane insekticide. Dobrodošla je tudi uporaba vlakninastih prekrivk ali protiinsektnih mrež, s katerimi škodljivcu mehansko preprečimo dostop do rastlin. Vendar pozor! Če smo na isti gredici v preteklem letu pridelovali katero od kapusnic in se je na te rastline naselila kapusova hržica, so lahko ličinke prezimile v tleh ali v rastlinskih ostankih in smo s prekrivanjem novo posajenih rastlin škodljivca le še zadržali na istem mestu in preprečili njihov prelet na druge sosednje rastline oziroma posevke.
Kapusova hržica ima tudi veliko naravnih sovražnikov, a ob ugodnih pogojih za razvoj kapusove hržice naravni sovražniki ne morejo zadovoljivo obvladati populacije škodljivca.

Ličinke kapusove hržice z izsesavanjem povzročajo značilne poškodbe, ki se odražajo v odmiranju rastnega vršička.
Mokasta kapusova uš
Če v posevku opazite kapusnico, ki nekoliko zaostaja v razvoju in rasti, rastlino še posebej dobro preglejte. V srčnih listih boste najverjetneje opazili mokasto kapusovo uš. Uši prepoznamo po izrazitem voščenem oprhu, ki jim daje sivobel videz in je navzoč tudi na rastlinah. Uši s sesanjem povzročijo, da rastline zaostanejo v razvoju in rasti. Listi porumenijo, osrednji cvetovi se začnejo zvijati in zbledijo. Uši izločajo medeno roso, na katero se naselijo glive sajavosti, ki še dodatno povzročijo onesnaženje pridelka, kar mu zmanjša tržno vrednost. Prav tako je mokasta kapusova uš pomembna prenašalka najmanj 20 vrst rastlinskih virusov, kot je npr. cvetačni mozaik, črna obročkavost kapusnic in druge.
V hladnejših območjih mokasta kapusova uš prezimi v razvojnem stadiju jajčeca, te najdemo na raznih križnicah, lahko pa tudi na prezimljenih kapusnicah. Na območjih z milimi zimami prezimijo kot odrasle uši ali nimfe.
Mokasta kapusova uš ogroža predvsem mlade rastline. Uši se pojavijo kmalu po presajanju, lahko tudi že prej v setvišču. Zelo pomembno je uničevanje ostankov kapusnic bodisi s sežiganjem ali globoko zadelavo v tla. Pogosto v vrtovih zadošča, da iz gredice čimprej odstranimo napadeno rastlino in jo uničimo. Po potrebi lahko tudi pri pridelavi kapusnic v domačih vrtovih uporabimo registrirane insekticide.
Mokasta kapusova uš ima tudi mnoge naravne sovražnike, kot so različne polonice, hrošči krešiči, ličinke tenčičaric in muh trepetavk (Syrphidae) ter parazitoid Diaeretiella rapae (Aphidiidae), ki lahko zmanjša populacijo listnih uši tudi za 30 do 40 %. Pred uporabo insekticidov temeljito preglejte napadene rastline, saj lahko našteti koristni organizmi močno zmanjšajo številčnost mokaste kapusove uši in uporaba insekticidov ni potrebna.

Mokasto kapusovo uš prepoznamo po izrazitem voščenem oprhu.

Različne stenice
Tudi v letošnjem letu ste se mnogi jezili nad rdeče črno obarvanimi ”hroščki”, ki so veselo naseljevali kapusnice, za njimi pa so na listih ostajale belkaste lise, ki se združujejo v večje, tkivo nekrotizira in ob močnem napadu se suši cel list. Na vaših kapusnicah so se gostile pisane stenice in kapusove stenice (Eurydema oleracea). Stenice so velika in raznolika skupina žuželk. Spoznamo jih po nekoliko sploščeni obliki telesa in pisanih barvah, nekatere oddajajo neprijeten vonj (smrdljivci). Večina stenic je rastlinojedih, le manjši delež so parazitske ali plenilske vrste (naravni sovražniki). Škodo na rastlinah s sesanjem sokov povzročajo odrasle žuželke in mlajši stadiji (nimfe). Največ škode povzročijo na mladih rastlinah.

Na kapusnicah škodo povzročajo tudi ličinke pisane stenice.
Kapusova in pisana stenica letno razvijeta dve generaciji. Prvi rod lahko opazimo v drugi polovici junija, drugega sredi avgusta. Zlasti škodljive so v suhih in toplih dneh. Prezimijo v stadiju odraslih osebkov na skritih mestih pod ostanki rastlin.
Obvladali jih bomo s širokim kolobarjem, odstranjevanjem rastlinskih ostankov ter ročnim pobiranjem ali sesanjem. Nekoliko pomaga uporaba različnih biostimulantov na osnovi alg ali posipanje rastlin z lesnim pepelom ali mletim apnencem. Stenice obožujejo oljno redkev, belo gorjušico in rukolo. S sajenjem ali setvijo teh rastlin v bližino gredice s kapusnicami bomo vsaj del stenic preusmerili s kapusnic, ki jih pridelujemo. Številčnost stenic in s tem tudi poškodbe, ki jih povzročijo na rastlinah, lahko nekoliko zmanjšamo tudi z uporabo nekaterih insekticidov, ki jih uporabimo za zatiranje drugih škodljivcev na kapusnicah. Stenicam pa lahko nekoliko omejimo dostop do kapusnic tudi s prekrivanjem posevkov s protiinsektnimi mrežami.
Pridelava kapusnic je z vidika obvladovanja škodljivcev zelo zahtevna, saj so kapusnice zanimive za različne škodljivce.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot