Pred novo sezono ne pozabimo na težave iz preteklih let in poskrbimo, da napak iz preteklosti ne bomo ponavljali.

Higiena pri vzgoji sadik

Omejitve gibanja, povezane z epidemijo koronavirusa ter razmišljanje o preskrbi s hrano v kriznih časih so v preteklem letu mnoge spodbudile k pridelavi vrtnin v domačem vrtu, na balkonih in visokih gredah. Mnogi ste si v času epidemije koristno krajšali čas tudi z vzgojo domačih sadik solate, paradižnika, paprike, kumar, bučk … V času, ko so bile kmetijske trgovine zaprte, smo za vzgojo sadik uporabili lončke in posodice ter substrate, ki smo jih pač imeli v danih razmerah pri roki. V letošnjo pridelovalno sezono pa velja vstopiti malo bolj premišljeno in previdno.

Pozornost namenite tudi lončkom in posodicam, ki jih boste uporabili za vzgojo sadik. Previdni bodite zlasti pri uporabi lončkov in posodic, v katerih ste že v preteklem letu vzgajali sadike. Pred ponovno uporabo jih vsaj temeljito operite in očistite, saj lahko v ostankih substrata, koreninic in še česa v že uporabljenih posodicah iz sezone v sezono prenašamo tudi kakšne neželene bolezenske povzročitelje.

Previdni bodite tudi pri uporabi domačega semena, saj se številne bolezni lahko prenašajo tudi v ali na semenu. Če ste imeli z določenimi vrtninami lani težave z bakterijskimi ali virusnimi obolenji, odsvetujemo uporabo semena teh rastlin. Pogosto namreč v svoje posevke vnesemo bolezenske povzročitelje prav z že okuženimi semeni ali sadikami.

V novi sezoni naj se v našem vrtu dobro počutile tudi koristne vrste.

Nad plevele že pred sezono

V Sloveniji imamo zelo ugodne razmere za razvoj plevelov (bogata tla, veliko padavin). Plevelov nikoli ne moremo popolnoma zatreti, zato so nočna mora mnogih pridelovalcev vrtnin. Pri tem se premalo zavedamo, da je manjša populacija plevelov celo zaželena in potrebna tudi s stališča naravnega ravnovesja – za življenje številnih, pogosto nevidnih prebivalcev.

V pridelavi zelenjadnic je zelo pomembno, da z izvajanjem različnih ukrepov zagotovimo čim manj semen plevelov v tleh. Vnos preprečujemo z uporabo prečiščenega semena, kompostiranih organskih gnojil in s stroji.

Na manjšanje semenske banke plevelov v tleh lahko vplivamo tudi z izvedbo slepe setve ali tako imenovane metode provokacije. Na domačem vrtu to preprosto naredimo tako, da gredico za setev ali sajenje pripravimo od nekaj dni do 14 dni pred setvijo ali presajanjem. Semenski plevel s plitvo obdelavo spodbudimo k vzniku in ko klični listi plevelov lezejo iz zemlje, površino plitvo mehansko obdelamo (npr. plitvo pregrabimo v sončnem in toplem delu dneva). Več kot je semenskega plevela, pogosteje ponovimo postopek. Za pospešitev vznika semen plevelov lahko površino tal prekrijete tudi z vlakninasto prekrivko ali kopreno, ki bo preprečila zbijanje tal in precej pospešila vznik plevelnih semen. Seveda kopreno občasno odstranite in tudi tukaj izvedeteo že prej opisano plitvo prerahljavanje setvenice s ciljem uničevati vznikle plevelne rastlinice.

Preverimo, če imamo na zalogi dovolj koprene, če je čista in nepoškodovana. Poškodujejo jo lahko tudi glodavci.

Kdaj polagamo zastirko

Mnogi se odločate tudi za uporabo različnih zastirk (na primer žitne slame, sveže pokošene trave, miskantusa …). O zastiranju tal smo v preteklem letu v eni od številk revije Moj mali svet podrobno že pisali.

Za boljši učinek zastiranja je potrebno material enakomerno porazdeliti po površini. Spomladi zastirko polagamo sredi sončnega dne, saj so takrat tla najbolj ogreta. Če bomo zastirko položili v hladnem ali oblačnem dnevu, se bodo naša tla ogrevala počasneje.

Zastirke nikoli ne polagamo na suha ali razmočena tla. Če jo položimo na suha tla, jih bomo teže namočili, razmočena tla pa se pod zastirko ne bodo dovolj hitro osušila.

(Se nadaljuje.)

Iris Škerbot