Seme je živ organizem in osnova rastline, zato delo s semenom tako doma kot pri profesionalnih pridelovalcih zahteva veliko skrbnega in načrtnega dela. Skrb za kakovostno seme se začne že s pridelavo rastlin, na katerih bomo pridelali seme. Tem rastlinam pravimo semenice.

Ko presajamo sadike semenic, pazimo na ustrezno gostoto rastlin glede na vrsto zelenjave. Na kakovost semen torej poleg okolja že v času pridelave semena vplivajo tudi drugi pogoji pridelave, od setve do spravila semena, skladiščenje v prostoru, kjer kontroliramo temperaturo, vlago in svetlobo. Ti dejavniki vplivajo na kakovost semen.

Certificirano seme

Certificirano seme pridelajo profesionalni pridelovalci po najvišjih predpisanih standardih. Uradno potrjeno ali certificirano seme kmetijskih rastlin, tudi zelenjadnic, je pridelano in kasneje tudi dodelano po mednarodno predpisanih postopkih in pod uradnim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov. Pridelovalci strmijo k sortni pristnosti, čistosti in dobrem zdravstvenem stanju. Kalivost in čistost zagotovijo z ustrezno dodelavo semen s sušenjem, čiščenjem, kalibriranjem in skladiščenjem. Certificirano seme daje zdrav, kakovosten in visok pridelek ter hkrati prispeva k manjšemu obremenjevanju okolja. Postopek certifikacije ali uradne potrditve je obvezen za semena poljščin (žita, krmne rastline, oljnice, predivnice, semenski krompir) in zelenjadnic.

Rezultat semenske proizvodnje je seme, ki ga z uradno etiketo potrjuje in izda certifikacijski organ.

Seme, ki je pridelano oziroma prvič dano na trg v Sloveniji, uradno potrdi Kmetijski inštitut Slovenije, Služba za uradno potrjevanje. Certificirano seme mora biti opremljeno z etiketo, ki je predpisane velikosti in barve (bela etiketa = osnovno seme, modra etiketa = certificirano seme I. generacije, rdeča etiketa = certificirano seme II. generacije, temnorjava etiketa = trgovsko seme). Na etiketi so obvezni podatki: vrsta, sorta, kategorija semena, datum zapiranja ali datum izdaje analize semena, neto masa pakiranja. Na vrtičkarskih pakiranjih takšnih etiket navadno ni. Na boljših semenih lahko posamezne podatke o kalivosti in letu pridelave najdemo v drobnem tisku, nekje ob robu semenskih vrečic. Prav je, da ste pozorni na te podatke in jih poiščete na embalaži ob nakupu semena.

Prednosti certificiranega semena

Prednosti certificiranega semena so sortna pristnost in sortna čistost, visoka kalivost in ustrezna čistost ter to, da ne vsebujejo semen plevelov. Zaradi skrbnega nadzora v času pridelave je majhna možnost okužb z boleznimi in s škodljivci, ki se prenašajo s semeni.

Certificirana semena pridelovalcu omogočajo uvajanje sodobnih načinov kmetijske pridelave, ekološki način pridelave in dober izkoristek genetskega potenciala želenih sort.

Vrtnarjem dajejo možnost za namensko pridelavo (npr. sorte paprike, primerne za predelavo v različne namaze in ajvar, sorte zelja, primerne za predelavo v kislo zelje, sorte kumaric za vlaganje, ki so ali niso bradavičaste, in podobno.) Tudi pridelovalcem zelenjave, tako profesionalcem kot manjšim vrtičkarskim in samooskrbnim pridelovalcem, certificirana semena zagotavljajo dobre in predvsem  stabilne ter kakovostne pridelke zelenjave.

Doma pridelana semena

Domača semena so predvsem pri pridelovalcih zelenjave v zadnjem desetletju postala zelo priljubljena in jih za svoje potrebe pridelujejo mnogi, tudi manjši pridelovalci zelenjave. Na tak način vrtičkarji gojijo kakšno lokalno sorto, takšno, ki jo pridelujejo že iz generacije v generacijo, podedovano od sorodnikov in je prilagojena na pogoje pridelave na posameznih pridelovalnih lokacijah. Takšna pridelava zelo bogati tradicijo pridelave in hkrati pomaga ohranjati pridelavo lokalno prilagojenih, podedovanih in tako imenovanih hišnih sort zelenjadnic.

Z domačimi semeni se ohranja tradicija domačih sort, vendar pa ima taka pridelava tudi slabe lastnosti, ki jih pridelovalci občutijo v naslednji pridelovalni sezoni.

Predvsem je pri domačem semenu za setev lahko vprašljiva sortna pristnost, slabša sortna čistost, kalivost in čistost. Seme je pogosto neznanega, prej slabo kot dobrega zdravstvenega stanja, saj obstaja možnost okuženosti semen z boleznimi, možna je tudi prisotnost škodljivcev v semenu. Takemu semenu težko določimo ustrezno potrebno količino semena za setev, lahko se zgodi, da iz leta v leto dobimo manjše pridelke, ki so pogosto slabše kakovosti in imajo manjša tržno vrednost. 

Igor Škerbot