Rumenoglavka ali afelandra
Afelandre so predstavnice družine akantovk (Acanthaceae) in uspevajo pretežno v tropskih predelih. Znanih je približno 60 vrst. Njihovo ime izhaja iz dveh grških besed, ki pomenita sedeč in moški, kar se nanaša na botanične lastnosti cvetov. Edina vrsta, ki uspeva kot sobna rastlina, je Aphelandra squarrosa, znanih pa je veliko različnih varietet. Ta rastlina izhaja iz Brazilije in verjetno jo je prvi odkril in vzgojil neki Belgijec, ker ima ena od varietet ime po belgijski kraljici, druga pa po kralju.
Rastlino navadno kupimo v cvetenju ali tik pred cvetenjem in jo kasneje zavržemo. Seveda pa jo je mogoče z nekoliko bolj skrbno nego gojiti iz leta v leto, celo tako, da ponovno cveti in požene mlade rastline. Najpomembnejše pri tem je, da se prst nikoli ne izsuši, ker sicer izgubi vsaj nekaj, če ne kar vseh listov.
Kupujemo vedno rastline s trdimi, svetlečimi se listi brez kakršnihkoli rjavkastih madežev. Izogibajmo se rastlinam z uvelimi listi. Ti so znak, da rastlina že dolgo ni bila zalita ali pa so listi zmrznili.
Velikost: Visoka je približno 30 cm in približno 20 cm v premeru, ko prvič zacveti. Drugo leto zraste dvakrat višje in požene 4 do 5 poganjkov.
Hitrost rasti: Raste kar hitro. Marca posajeni potaknjenci bodo pozno poleti že cveteli.
Čas cvetenja: Celo poletje, odvisno od tega, kdaj so bili potaknjenci posajeni.
Vonj: Nima ga.
Svetloba: Rada ima obilo svetlobe, a ne prenese neposrednega sonca, ki ji lahko osmodi liste.
Temperatura: Najustreznejša je temperatura 15 stopinj, ne škodi tudi nekoliko višja. Po cvetenju postavimo rastlino na nekoliko hladnejše mesto (12 C). Če ima dovolj vlage, prenese tudi temperaturo do 24 C.
Zalivanje: Ves čas moramo dobro zalivati. Zalivamo najmanj dvakrat na teden, kajti če se prst izsuši, rastlina začne izgubljati liste. Po cvetenju ne zalivamo več kot enkrat tedensko in jo pustimo počivati mesec, do mesec in pol. Ko želimo, da začne spet rasti, zalivamo dvakrat na teden.
Gnojenje: Kakor hitro se pojavijo cvetni klasi, dodajamo vodi za zalivanje vsakih 14 dni tekoče organsko gnojilo.
Vlaga: Je pragozdna rastlina, zato zahteva visoko stopnjo vlažnosti. Vsak dan jo rosimo, posodo pa postavimo v podstavek, napolnjen z vlažnim peskom, ali ga obdamo s šoto. Ko vzcveti, odstranimo podstavek z vlažnim peskom ali šotni ovoj. Cvetovi bodo ostali dlje.
Čiščenje: iste očistimo z rosenjem. Vsaka dva meseca napršimo z listnim loščilom.
Ozračje: Je neobčutljiva, predvsem za prepihe. Prenaša celo pline oljnih in plinskih peči.
Presajanje: Potaknjence presadimo enkrat ali dvakrat, preden začnejo cveteti. Po vsakem obdobju počivanja moramo odraslo rastlino presaditi in odstraniti izrabljeno zemljo.
Rez: Po cvetenju odščipnemo ovenel šop cvetov: Spomladi požene rastlina vrsto poganjkov, a pustimo le tri ali štiri.
Razmnoževanje: Odrezane poganjke spomladi posadimo. Rez potresemo s hormonskim prahom za ukoreninjanje in jih pri 24 stopinjah C vsadimo v mešanico peska in gline.
Življenjska doba: Večina gojiteljev jih ima le eno leto, lahko pa živijo dve leti in cvetijo še drugič. Po tem je bolje, da vzgojimo nove iz potaknjencev.
Spremljevalne rastline: lahko jih gojimo skupaj z drugimi zelenimi sobnimi rastlinami, kot so fikus, bršljan, filodendroni in bromelijevke. Po cvetenju jo prestavimo.
Posebnost: je srednje zahtevna – vendar ne tako zelo, kot misli večina ljudi.
Kaj je narobe
Listi se povesijo
Prevroče je in presuho. Zalijemo in rosimo. Prestavimo na bolj zračno mesto.
Listi se povesijo, rastlina se seseda.
Prepih. Prestavimo na zaščiteno mesto.
Gnije pri osnovi.
Prevlažno je in prehladno. Prestavimo na toplejše mesto in pustimo prst suho, dokler si rastlina ne opomore.
Mladi listi so majhni, cvetov ni.
Rastlina potrebuje gnojilo.
Rjave lise na listih.
Preveč sonca. Prestavimo na manj sončno mesto.
Listi rjavijo.
Plin ali druga vrsta dima. Postavimo v sobo, kjer je čist zrak.
Beli volnati madeži na spodnji strani listov in v listnih pazduhah.
Volnata uš. Vsako posebej odstranimo s kosmom vate, namočenim v metilni špirit, ali pršimo z namenskim insekticidom.