Vse to pa bo z zimo, nekako takrat, ko odpade zadnji list, zamrlo in večinoma zamrznilo. Zato razmislek o tem vidiku priprav na vrtni počitek ne bo odveč.

O varni globini

Na vrtu si pogosto privoščimo manjši ali večji tolmun in pri tem njegova globina ni nepomembna. Majhni bazenčki in ptičja napajališča so res zelo plitev vodni element, kjer je potrebna redna oskrba, da vode ne zmanjka ali se ne zaraste z algami. Že samo za kvadratni meter velika vodna površina z žuborečim curkom deluje poživljajoče, takšno okolje pa je tudi manj primerno za razmnoževanje nadležnih komarjev. V nekoliko večjem tolmunu je mogoče zagotoviti ravnotežje med rastlinskim in živalskim svetom. Ribe zanesljivo pospravijo mnogo komarjevih ličink. Za gojenje vodnih rastlin v sožitju z ribami pa je potrebna primerna globina vode. Zato nam je velikost in globina vodilo že pri gradnji. Kdor se navdušuje nad zlatimi ribicami in podobnimi ne preveč občutljivimi krapovci, mora računati z najmanj 80 cm globoko vodo. Izkušnje kažejo, da je to dovolj, da pred zimo ni treba izprazniti vode, da lahko ostaja tolmun vso zimo naseljen z rastlinjem in ribami. Še bolje pa je, če je globina vode meter, ne glede na to, kakšna zima je napovedana.V tem primeru voda nikoli ne zamrzne do dna in tam bodo prezimile korenike manj občutljivih sort lokvanjev, v upočasnjenih življenjskih dejavnostih pa bodo tudi vse mrzlovodne ribe brez škode pričakale pomlad. Nekaj zraka jim je vseeno potrebno vso zimo. Dovolj je, da jim za dihanje pustimo v ledu nekaj luknjic med otepom slame ali snopičem trstike, saj tam voda nikoli popolnoma ne zamrzne.

Pomembno je ravnotežje

Da si olajšamo delo in oskrbo, si prizadevamo za ravnovesje življenjskih združb v vrtnem tolmunu. Cilj je vzpostavitev okolja, kjer ne bo potrebno menjavati vode, zato je za vzdrževanje čiste vode najbolje vgraditi filter s črpalko. Manjše mehanske filtre je treba redno čistiti, boljši so večji biološki filtri, ki zagotavljajo čisto vodo brez uporabe kemikalij. Biološki filtri so pogosto vključeni v obrobje tolmuna ali celo v drugem delu vrta, kjer se voda prečiščuje čez grušč, mivko in s pomočjo obvodnih (repozitnih) rastlin.

Lokvanji ne marajo vodometov

Med najbolj priljubljene vodne rastline uvrščamo lokvanje, ki pa niso vsi prezimno trdni. Občutljive vrste in sorte moramo zato prezimiti na varnem v kleti. Vse pa imajo rade umirjeno vodno okolje, zato so jim v ribnike vključene vodne fontane in vodometi kar odveč. Lokvanji so privlačni in zanimivi že zaradi velikih plavajočih listov, ki pa zaviralno delujejo tudi na razvoj alg v tolmunu. Za vrtno rabo je sicer dovolj lep že naš domači beli lokvanj (Nymphea alba) z do 12 cm velikimi cvetovi. Najbolj jim ustreza globina vode do 150 cm, lahko tudi še nekaj več. Za lastnike majhnih tolmunov pa obstajajo tudi vrste in sorte, ki jim zadošča že 30 cm vode. Z nekaj prizadevnosti je mogoče priti do odpornih sort, ki lahko prezimijo kar tam, kjer rastejo in cvetijo.

Ob belih so privlačne tudi sorte z barvitejšimi cvetovi. Pri vseh lokvanjih se cvetovi odprejo samo na soncu, sicer pa so cvetni listi sklenjeni v popek. V zasenčenem ribniku lokvanji ne zacvetijo. Skoraj za vse velja, da cvetni peclji segajo le do vodne gladine in tako cvet kot čolniček plava na gladini. Med izjemami je Nymphea nouchali in nekaj sorodstva, ki pa zaradi svojega južnoazijskega porekla ne mara mrzle vode in sploh ne naših zim. Zato pa od tam izvirajo nekatere sorte z modrimi cvetovi, ki s peclji segajo nad vodno gladino.

Se nadaljuje.

Izidor Golob