Konec zime in zgodaj spomladi je na vrtu čas za rezanje. Režemo skoraj vse lesnate rastline, razen tistih grmovnic, ki zacvetijo zelo zgodaj spomladi, denimo forsitija. Mnogim se zdi rez težka, zdi se jim, da se skoraj vsaka rastlina drugače reže in da se tega ne da naučiti.

Nekateri pa rastline, ki so prerasle začrtane meje, preprosto skrajšalo tam, kjer jih motijo. Žal pa cvetoče grmovnice na to z leti odgovorijo z vse slabšim cvetenjem. Rez lesnatih rastlin ima svoje zakonitosti, ki niso zapletene, a jih moramo poznati.

Zanemarjene lesnate rastline – od grmov in vzpenjavk do sadnega drevja in jagodičevja – izgubljajo lep videz in rodovitnost. Poleg tega bodo gosto raščene in zanemarjene rastline bolj dovzetne za bolezni in škodljivce in imele zato krajšo življenjsko dobo. Obrezovanje je nujno za (skoraj) vse vrste lesnatih rastlin. Nekatere, na primer pisana aukuba (Aucuba japonica Variegata), se sicer čudovito razvijajo tudi brez rednega obrezovanja, grmi iz rodu Philadelphus  (skobotovci) pa se kmalu spremenijo v gost preplet starih, necvetočih poganjkov.

Okrasne bezge (Sambucus racemosa Plumosa Aurea in Sambucus nigra Aurea) in več drugih grmov gojimo zaradi privlačnih mladih listov, ki se razvijejo šele potem, ko jim proti koncu zime ali zgodaj spomladi do tal porežemo vse poganjke. Brez tega krepkega obrezovanja bi bili ti grmi mnogo manj privlačni. Na enak način lahko poskrbimo tudi za lep videz nekaterih oktovcev (Rhus), vključno z Rhus typhina Dissecta.

Po cvetenju ali konec zime

Za obrezovanje je najprimernejši čas hladni del leta – večina rastlin v tem obdobju letnega življenjskega cikla miruje. Poleg tega je večina dreves in grmov v tem času brez listja, zato vidimo razpored vej in drugih poganjkov bolje kot poleti.

Pri cvetočih okrasnih grmih je čas obrezovanja odvisen tako od hladnega obdobja v njihovem življenjskem ciklu kot tudi od časa cvetenja. Grme, ki kot forsitije (Forsythia) cvetijo zgodaj v letu, lahko obrezujemo takoj po cvetenju. Vedeti moramo namreč, da tisti grmi, ki cvetijo zgodaj spomladi, cvetne brste oblikujejo na poganjkih, ki so zrasli prejšnje leto. Ko jih spomladi po cvetenju porežemo, bodo oblikovali nove poganjke, ki se bodo do konca rastnega obdobja utrdili (dozoreli), pozimi obmirovali in zgodaj spomladi drugo leto zacveteli. Če torej forsitijo, vajgelijo, japonsko kutino in druge zgodaj spomladi cvetoče grmovnice režemo v tem času, bomo porezali tiste poganjke, ki bi spomladi zacveteli. Drugače je z grmi, ki cvetijo pozno poleti. Teh ne režemo po cvetenju, ampak zgodaj spomladi. Če bi jih obrezovali po cvetenju, bi na jesen pognali nove poganjke, ki pred zimo ne bi dozoreli, oleseneli in bi jih zimski mraz uničil. Takšna je denimo Fuchsia magellanica (škrlatna fuksija), ki cveti od sredine poletja do sredine septembra. Pri nas jo večinoma gojimo kot lončno rastlino, ki jo jeseni prezimimo v svetlih hladnih notranjih prostorih. Mile zime pa ji omogočajo preživetje tudi zunaj. Pred zimo jo navadno kar porežemo do tal in spomladi požene na novo in zacveti na toletnih poganjkih. Vse te grme predvsem redčimo, torej odsranjujemo stare poganjke, ki slabo cvetijo, v celoti. S tem spodbudimo rast novih poganjkov, ki bodo bujno cveteli

S spremembami podnebja se spreminjajo zimske razmere, ki so odločilnega omena za obrezovanje rastlin. Pozno poleti in jeseni cvetoče rastline praviloma obrezujemo šele pozno pozimi ali zgodaj spomladi. Grm Buddleja davidii (davidov metuljnik) ponekod zaradi toplejših zim lahko porežemo že jeseni. Porežemo ga do tal. Zgodaj spomladi lahko mraz nekoliko posmodi nove poganjke, a pognali bodo novi in poleti zacveteli.

Japonski javori

Na okrasnih vrtovih so pogosti predvsem japonski javori. Mlada drevesa imajo običajno obliko, ki ni privlačna. Poganjki imajo malo stranskih vej in vse do približno 15 leta starosti ne oblikujejo značilne krošnje. Kakršnokoli obrezovanje javorov v tem obdobju bo sprožilo le še bolj intenzivno rast poganjkov, zato se v tem času obrezovanju izogibamo. Z obrezovanjem bomo rast le pospešili in povzročili, da bo drevo višje. Prav tako nima smisla odrezati vrhnjih poganjkov, da omejimo višino. Drevo se bo odzvalo s še hitrejšo rastjo stranskih poganjkov. Japonske javore obrezujemo poleti ali sredi zime. Poletno obrezovanje manj spodbuja rast poganjkov od zimskega. Poletno obrezovanje nam omogoča lažje oblikovanje krošnje, vendar pa moramo biti previdni, da ne odstranimo preveč listja. Močnejša sončna osvetlitev lubja, ki je v senci, bo povzročila opekline na vejah in poškodbe na lubju. Zimsko obrezovanje bolj spodbuja rast novih poganjkov, a nam omogoča, da laže oblikujemo drevo, ker so veje jasno vidne. Intenzivnost obrezovanja naj ne bo prevelika. V enem letu lahko odstranimo največ 1/5 krošnje, pri tem pa pazimo, da na posamezni veji ne odstranimo več kot četrtine listja. Ne režemo vej, ki imajo večjo debelino, kot je polovica debeline debla. Redno odstranjujemo suhe veje.

Magnolije

Naslednja zelo pogosta rastlina na naših vrtovih je magnolija. Ker so zelo različnih velikostih in so v zadnjih letih na voljo tudi manjše vrste, bodimo pozorni pri izbiri vrste in sorte, če imamo na voljo manj prostora. Magnolij praviloma ne obrezujemo. Pustimo jim, da se prosto razrastejo in ustvarijo lepo krošnjo s škarjami pa posegamo le, če je to resnično potrebno. Obrezovanje spodbuja tvorbo dolgih poganjkov, ki kvarijo videz krošnje. Redno odstranjujemo le odmrle veje.

Če se odločimo, da je treba nekoliko zmanjšati krošnjo, to storimo s postopnim obrezovanjem v treh ali več letih. Obrezujemo tako, da vzdržujemo obliko krošnje. Vsako leto odstranimo le nekaj posameznih vej, da drevesu ne povzročamo prevelikega stresa. Sproti odstranjujemo dolge poganjke, ki se pojavijo kot posledica obrezovanja. Rezanju in odstranjevanju starejših in debelejših vej se izogibamo, ker se velike rane zelo počasi celijo. Obrezujemo od sredine poletja do jeseni. Vedno zelene (zimzelene) magnolije obrezujemo spomladi, ko se začne rast.

Španski bezeg, majnica

Španskega bezga skoraj ni treba obrezovati. Pogosto se na obrezovanje odzove z močno rastjo, kar lahko pomeni tudi divje razvejanje v območju reza. Spomladi se obreže do najstarejšega lesa. Če se odločite za rez, porežite starejše veje in vejice na enakomerno dolžino. Če želite spodbuditi novo rast, odrežite dolge veje na sredini – ne krajšajte jih in pustite le najmočnejših 5 do 7 vej. Starejše grme po potrebi odrežite na 30 do 50 cm, da se grm v 2 do 3 letih obnovi z novo rastjo.

Žive meje

Živih mej ne obrezujte jeseni. Prva rez za mlade žive meje je maja/junija, druga rez avgusta/septembra. Pri starih živih mejah bo morda zadostoval že en rez konec junija. Žive meje iglavcev je najbolje rezati, preden poženejo, da se rane hitro zacelijo. Nekatere države ponujajo smernice o tem, kdaj rezati žive meje (za zaščito vzrejenih in mladih ptic). Pri rezanju žive meje poskušajte oblikovati stranice pod kotom, da preprečite gole spodnje predele. Za vsakih 100 cm ko se premikate navzgor, mora biti vsaka stran 10 cm bolj navznoter (skupno 20 cm ožja). Bistveno je, da rastlin, ki jih posadite za živo mejo, še posebej gaber in bukev, ne zanemarite v prvih letih rasti. Z redno rezjo boste spodbudili gosto razraščenost že pri tleh in potem navzgor, kar je cilj žive meje.