Ta klasifikacija namreč renetam namenja precej prostora, saj v njej najdemo kar šest razredov renet, in sicer ramburne renete, enobarvne renete, borsdorfske renete (mošanclje), rdeče renete, rjaste renete in zlate renete.

Diel-Lukasova pomološka klasifikacija je kot izhodišče pri delitvi sort upoštevala tako zunanje kot notranje lastnosti plodov.

Izmed zunanjih lastnosti so se upoštevale oblika, velikost in barva plodov, gladkost oz. hrapavost kože, dolžina in debelina pecljev ter velikost in oblika ostankov čašnih listov (muhe). Notranje lastnosti, pomembne za klasifikacijo, so bile naslednje: okus, barva in trdota mesa, aroma plodov, moknatost plodov ter oblika peščišča, ki je lahko odprto ali zaprto. Razredi renet so si med seboj podobni po lastnostih mesa in okusa plodov. Jablanove sorte iz skupine renet imajo razmeroma gosto meso drobnozrnate strukture. Specifična teža plodov je visoka. Plodovi imajo značilno in izrazito aromo, za katero se je uveljavilo skupno ime renetna aroma. Glede na zunanjost plodov pa se razredi med sabo razlikujejo. Glede na videz najbolj izstopajo plodovi razreda rjastih renet. Imajo namreč ”kosmato” kožo, prav zato se jih je oprijelo ime kosmači. Za plodove razreda ramburnih renet je značilna rebratost, medtem ko so plodovi renet razreda enobarvnih renet v celoti rumeno ali zeleno obarvani. Za plodove razreda rdečih renet je značilno rdeče obarvanje, ki je prižasto ali prelito razporejeno. Plodovi razreda mošancljev so okrogle oblike ter v glavnem majhne do največ srednje velikosti.

Še vedno cenjene

Z uvajanjem in širitvijo novih jablanovih sort v pridelavo se je razširjenost in zastopanost marsikatere izmed renet zmanjšala, toda povpraševanje po plodovih kot tudi po sadikah posameznih sort te široke skupine sort je tudi pri nas še vedno prisotno. Francosko poimenovanje reinette (ananas reinette, reinette de champagne, reinette du canada …) v slovenskem prevodu pomeni kraljična, kar nakazuje na prestižni značaj lastnosti plodov teh sort. Podobno lahko trdimo tudi za angleško poimenovanje pippin (london pippin, cox orange pippin, parker’s pippin …), ki označuje osebo izvrstnih lastnosti. Na Wikipediji danes najdemo navedenih 37 jablanovih sort, ki jih uvrščamo med renete, zagotovo pa jih je poznanih vsaj še za dva ducata več. Zaradi številčnosti jablanovih sort iz skupine renet se bom pri nadaljnji predstavitvi omejil le na tiste renete, ki so še danes najbolj pogoste v jablanovem sortimentu naših drevesnic oziroma pri ponudnikih sadnega sadilnega materiala pri nas.

Razredi in sorte

Ramburne renete: kanadska reneta, londonski peping

Enobarvne renete: ananasova reneta, šampanjska reneta

Borsdorfske renete (mošanclji): carjevič, štajerski mošancelj

Rdeče renete: baumannova reneta

Rjaste renete (kosmači): boskopski kosmač, damasonski kosmač

Zlate renete: koksova oranžna reneta, zlata parmena

Ananasova reneta

Ananasova reneta že zaradi svojega imena vzbuja zanimanje. Z nekaj domišljije si lahko tudi v okusu plodov te sorte pričaramo košček ananasa, sicer pa je zunanjost ploda tista, ki se lahko primerja z na pol prerezanim ananasom. Zunanjost ploda je namreč prekrita s številnimi srednje velikimi rjastimi lenticelami. Plodovi te renete so izredno majhni ter zato primerni predvsem za gospodične z majhnimi usteci. Sinonima za ananasovo reneto kot sta limonček in limonka sta zelo pomenljiva in veliko povesta o zunanjosti plodov.

Baumannova reneta

Baumannova reneta je pri nas danes ena od manj razširjenih renet, Gre za sorto z lepimi in velikimi plodovi, o njenem tržnem potencialu pa v Humekovem Sadnem izboru iz leta 1928 najdemo naslednji zapis: ”Baumannova reneta ima v trgovini dober sloves. Čislajo jo posebno v južnih krajih, kjer imajo veljavo samo rdeča jabolka. Ko bi bila nekoliko boljšega okusa in ko bi bili plodovi bolj enakomerno razviti, bi bila prvovrstna kupčijska sorta.”

Baumannova reneta

Boskopski kosmač

Boskopski kosmač je tipičen predstavnik skupine rjastih renet, saj je plod v celoti prekrit z rjasto prevleko. Plodovi boskopskega kosmača so zelo veliki in pogosto tehtajo tudi preko 300 g. V okusu prevladuje kislina, zato ga gospodinje rade uporabljajo za štrudelj. Slaba stran sorte je predčasno odpadanje plodov. Zanimiva so tudi druga poimenovanja za sorto kot sta npr. boskopska lepotica in lepi boskop, ki namigujeta na zunanjo lepoto plodov.

Boskopski kosmač

Carjevič

Carjevič je sorta, ki je še danes ena izmed najbolj priljubljenih sort pri ljubiteljih jabolk. Plod je majhne do srednje velikosti, sočen ter prijetnega okusa brez izrazite arome. Zelo prikupna je zunanjost ploda s tipičnim rdečim obarvanjem, ki mu je dalo ime rdečelička. Manj znano pa je, da carjevič uvrščamo v razred mošancljev, od tod njegov sinonim rdeči mošancelj,

Carjevič

Damasonski kosmač

Damasonski kosmač je stara francoska sorta, ki je bila že leta 1628 kot naključni sejanec najdena v kraju Macon (Mascon) v Burgundiji. V Belletovem Sadjarstvu iz leta 1923 najdemo o njem naslednji zapis.”Sad damasonove renete je oblast, nekoliko enostranski, srednje velik. Temeljna barva kože je rumenkasto zelena, pa večji del prevlečena s sivorjavo rjo. Solnčna stran je značilno rdeče barve ali rjavordeče marmorirana. To jo posebno razlikuje od drugih rjavih renet, kosmačev.”

Boštjan Godec