Vsaj enkrat proti sredini aprila sam naredim inšpekcijo med gručastimi gomolji, ki sem jih spravil jeseni v zaboje in odrinil na odročno polico nekje v komaj nekoliko temperirani garaži v kletni etaži. Tam so bili gomolji spravljeni pri obstoječi zračni vlagi in ravno tolikšni toploti, da niso zmrznili. Jeseni sem na suhe štrclje sort privezal etikete in jih zložil tako, da se zanesljivo ne morejo zmešati z drugimi. Nekaj sort sem opremil z etiketami. Mešanico tistih, ki so nekako v rezervi, sem pustil kar brez etiket. Morda jih bom še vedno posadil, morda poklonil sosedu.

Pozorni na brste za novo rast

Prezimljene in sajenju namenjene gručasto razrasle dalije po potrebi in želji razdelim na več sadik. To opravim tako, da ima vsaka nova sadika vsaj en presušen ostanek lanskoletnega stebla. Ob njegovi osnovi se skrivajo brsti za novo rast. Včasih jih opazimo že pri delitvi, drugič pa šele čakajo na prebujenje. Lahko se zgodi, da so zaradi višje temperature v prezimovališču celo že odgnali. Če jih previdno ohranimo, je v redu, brez škode pa jih, morda pretirano pretegnjene, lahko tudi skrajšamo. Delitve se lotimo previdno, da ohranjamo gomolje nepoškodovane. Pomagamo si z vrtnimi škarjami, pri delu pa je v veliko pomoč nož z žagastim rezilom, ki si ga sposodimo iz kuhinjskega predala. Vedno si moramo zapomniti, da zgolj odtrgan ali odrezan gomolj brez ostankov lanskoletnega razrastišča, kjer so skriti brsti, ne more odgnati.

Začetek je pomemben

Pri večini rastlin se življenje začne s semenom, saj so le mahovi in glive izjema. Še pri krompirju ni drugače, ko nastaja nova sorta za poznejše izključno vegetativno množenje. Pri dalijah ni kaj dosti drugače, le to je posebnost, da je ob ponudbi sortnih gomoljev precejšnja tudi ponudba semen. Zato je običajno mogoč nakup semena kar s stojala v semenarni. Povsem uporabno pa je celo doma pridelano seme, če odcvetelih glavic dalij sproti ne odstranjujemo. Pri opraševanju nas pogosto nadomestijo čebele in tudi sicer bi morali pričakovati potomce najrazličnejših spremenljivih lastnosti. Poklicni vrtnarji pogosto ponujajo iz semena vzgojene sadike v lončkih in jih neredko gojimo eno samo sezono, skoraj kot enoletnice.

Z zgodnjo setvijo do prvih cvetov

S setvijo je dobro pohiteti, da poleti čimprej dočakamo prvo cvetje. Vsi tisti, ki imajo izkušnje z domačo pridelavo sadik paprik in paradižnika, bodo uspešni tudi pri setvi dalij. Sejemo torej na topli okenski polici ali rastlinjaku, še mlade sejančke prepikiramo v lončke in od tam grejo s koreninskimi grudami na prosto, ko ni več nevarnosti pozebe. Ob prvem cvetenju se odločimo, ali je sadiko vredno obdržati ali pa je njeno mesto na kompostu. Gomolje primerkov, ki so nam všeč, jeseni izkopljemo in shranimo. To je čisto naša in enkratna pridobitev, čeprav nima kakšnega zvenečega sortnega imena. Dobro pa je dodati etiketo ali celo napraviti zabeležko v svojem vrtičkarskem dnevniku.

Kako do semena

Nakup v prodajalni ali po spletu ni edina možnost. Tako kot vse ostale cvetnice tudi dalije semenijo, toda ne vse. Pri nekaterih skrižanih sortah, ki jih sicer v semenarstvu označujemo s F1, se za tovrstni pridelek lahko kar obrišemo pod nosom. Nekatere sorte so popolnoma neplodne in tam noben krilatec nič ne pomaga, saj se socvetje po izgubi barvne lepote preprosto osuši. Najzanesljivejši pridelek semena bo pri enojnih dalijah ne glede na njihovo višino, kjer sredino socvetja s cevastimi cvetovi obdajata le en ali dva obroča jezičastih cvetov. Podobno rodne so tudi dalije iz skupine ovratničark. Več težav bo imel tisti, ki bi si zaželel lastno seme kaktusovih ali v celoti polnjenih dalij. Pri njih so cevasti cvetovi skriti v sredini in le malo jih je. Navzlic temu je vredno poskusiti, vendar obstaja le majhna verjetnost, da bo iz semena vzkalila rastlina z bogato polnjenim koškom.

Množenje s potaknjenci

Izdatneje kot z delitvijo gomoljev je mogoče klonirati dalije s potaknjenci. Postopek je posebno meste takrat, ko imamo gomolj ene same rastline, pa bi iz njega že prvo leto radi pridelali več sadik. Morda je to odbran sejanček domače pridelave s posebno lepim cvetom in bi ga bilo zato vredno razmnožiti. Odbran gomolj proti koncu zime posadimo v primerno posodo, damo na toplo in svetlo mesto ter ga redno rosimo. Kmalu se bodo pojavili vidni brstiči in rastoči vršički. Ko mladi poganjki zrastejo nekako na dolžino 3 do 5 cm, jih porežemo. Če je le mogoče, naj imajo pri dnu ostanek lanskoletnega tkiva, ker se takšni najlepše okoreninijo. Potaknemo jih v lončke ali namočene šotne tablete ter jih, nežne nebogljence, pred venenjem za nekaj dni zavarujemo s prozorno plastično folijo. Pozneje zakoreninjene in utrjene vršičke z že razvitimi koreninami posadimo na vrt. To naredimo približno takrat, ko je čas za sajenje paradižnika. Podobno razmnožujejo sorte tudi poklicni vrtnarji, le da v nadaljevanju potaknjence negujejo vse poletje kar v lončkih. Zaradi tega so kupljeni gomolji navadno majhni in se jim kar vidi, da so rasli stisnjeni in utesnjeni. Trud z dalijami bo gotovo bogato obrestovan, saj so med najmanj problematičnimi rožicami. Nazadnje pa tudi zanje velja, da so hvaležne za dobro prehrano, redno pletev in visoke sorte tudi za oporo v vetrovnem vremenu.

Izidor Golob