Le ob pravem času ga moramo obrati in pravilno shraniti. Nekatere vrste sadja namreč obdržijo svoj okus in vonj tudi še po dolgem shranjevanju.

Sadje, ki ga pridelamo na domačem vrtu, je v večini primerov namenjeno takojšnji uporabi, preostanek pa navadno shranimo v kleti za zimske mesece. Vedeti moramo, da mora biti sadje, ki ga želimo skladiščiti dalj časa, obrano nekoliko prej, manj zrelo, kot sadje za takojšnjo uporabo.

Vendar pa tu ne gre pretiravati, kajti tudi prehitro pobrani plodovi nimajo dobre skladiščne sposobnosti, ker pokožica ni dovolj razvita in ne zaščiti ploda, temveč hitreje oveni in propade.

Zorenje plodov

Kakovost plodov je genetska lastnost, ki pa pride do popolnega izraza le, če drevo raste v optimalnih razmerah. Drevo mora biti primerno obremenjeno s plodovi, ti pa dobro osvetljeni. Za visoko kakovost plodov so pomembne dobre klimatske razmere, predvsem ustrezne dnevne temperature okoli 25 stopinj Celzija in hladne noči.

Po oploditvi se v plodiču začne hitra delitev celic. Ta traja odvisno od sorte od enega do dveh mesecev. Po tem obdobju pa začnejo celice rasti in se razmikati med seboj. V tej fazi plod zraste do optimalne velikosti, potem pa se začnejo v njem dogajati spremembe, ki privedejo do fiziološke, za njo tehnološke in nazadnje užitne zrelosti ploda.

Zgodnje sorte dozorijo v 90, pozne pa v 160 do 190 dneh.

V času zorenja se škrob v plodu razgrajuje v sladkorje, v tem času nastajajo arome in druge snovi, s tem pa pada trdota plodov in vsebnost kislin. Porabniki sadja želimo čim več sladkorjev in arom, trdno konsistenco ter ravno pravšnjo vsebnost kislin. Iščemo torej kompromis med prej navedenimi lastnostmi in skladiščno sposobnostjo plodu.

V intenzivnih nasadih si za optimalen čas obiranja pomagajo z meritvami. Merljivi so vsebnost suhe snovi (večina te so sladkorji) v plodovih, trdota plodov in vsebnost škroba.

Ne prezgodaj, ne prepozno

V domačem sadovnjaku se zanašamo na lastno poznavanje plodov. Če plodove oberemo prezgodaj, to velja predvsem za jabolka in hruške, ki jih navadno najdlje skladiščimo, dobimo manjšo maso plodov, nepravilne oblike, voščeno prevleko na kožici, manj izrazit okus, žilavo meso in slabšo skladiščno sposobnost, ker so takšni plodovi dovzetnejši za fiziološke bolezni in gnitje, ker še nimajo razvitih vseh obrambnih mehanizmov. Če pa čakamo predolgo, najlepši sadeži že odpadejo, postanejo steklavi, mehki, z manj kislinami, kar tudi pomeni slabše skladiščenje.

Pomoč pri določanju optimalne zrelosti so lahko tudi sprememba intenzivnosti osnovne barve (iz zelene v rumeno ali rdečo), čvrstost zveze med pecljem ploda in plodno pogačo na veji in rjava barva semen v peščišču, ki je znak dozorevajočega ploda.

Povprečna kemijska sestava jabolk (Sousi in sod. 2000)

Glavne sestavine jabolk količine posamezne komponente količine

(g/100g) glavnih sestavin jabolk (g/100g)

-voda 84,9

-proteini 0,34

-aspartanska kislina 101

-maščobe 0,58

-linolna kislina 201

-ogljikovi hidrati 11,4

-fruktoza 5736

-organske kisline 0,46

-jabolčna kislina 426

-dietne vlaknine 2,02

-vitamin C 12

-minerali 0,32

-kalij 122

Sadje diha tudi v skladišču

Plod ostane po obiranju živ, kar pomeni, da še vedno poteka proces dihanja ali transpiracije. Pri tem nastajajo ogljikov dioksid, vodni hlapi in toplota.

Intenzivnost dihanja plodov se od sorte do sorte razlikuje, zato se razlikuje tudi začetek obdobja staranja ploda, ki sledi užitni zrelosti in ga plod doseže v skladišču.

Sadje za poznejšo uporabo lahko shranjujemo na več načinov, vključno s hladnim shranjevanjem, zamrzovanjem in konzerviranjem. Najustreznejši način je odvisen od vrste sadja. Nekatero sadje, posebno jabolka, marelice in smokve, ki vsebujejo veliko sladkorja in kislin, lahko sušimo v pečici pri 50 do 60 stopinjah Celzija.

Pri skladiščenju sadja moramo biti pozorni na ustrezno temperaturo, predvsem da je ta stalna, dovolj visoko vlago in stalno kroženje zraka.

Če imamo slabe izkušnje z jabolki in hruškami, ki se hitro zgubajo, jih poskusimo shraniti v prozorne plastične vrečke. Vrečko preluknjamo in vanjo ne shranimo prevelikega števila plodov. Če skladiščimo manjšo količino plodov, lahko vsak plod posebej zavijemo v papir. Tako preprečimo gnitje.