Niso vse rastlinske vrste sposobne rasti v vetrovnih razmerah. Največ preglavic povzročajo vetrovi, ki so usmerjeni zahodno. 

Nekatere rastline lahko preživijo, če so obdane z drugimi rastlinami ali pa rastejo v gredah, ki so orientirane tako, da močni vetrovi ne pihajo po novih poganjkih, listih, cvetju. Določene rastline so lahko v mladi dobi (starost do 30 let) bolj elastične in tako bolj odporne proti vetrovnim razmeram. S starostjo pa lahko tudi te rastline postanejo bolj lomljive. Pri določenih rastlinah lahko dosežemo ponovno elastičnost z redno rezjo, saj s tem spodbudimo novo rast. Če jih tudi s tem ne moremo več rešiti, jih je potrebno zamenjati z drugimi.

Rastline, ki so bile kakorkoli poškodovane – napačna rez, kopanje okoli korenin, napačna nega, napad bolezni ali škodljivcev, ne predstavljajo več učinkovite zaščite pred vetrovi. Takšne rastline postanejo tudi nevarne, saj jih lahko močnejši veter brez težav podre. Takšne rastline moramo odstraniti in jih nadomesti z novimi, mlajšimi in vitalnejšimi.

Rastline, ki rastejo na težkih tleh ali kjer je visoka podtalnica, imajo razvit plitek koreninski sistem in niso dovolj dobro usidrane, da bi lahko prenesle močnejše vetrove. V takšnih primerih je potrebno poznati talne razmere in poiskati primerno rastlinsko vrsto.

Zakaj zaščita pred vetrom

Tiste rastline, ki niso odporne proti vetru, obvarujemo tako, da jih zaščitimo z drugimi rastlinami v obliki žive meje ali rastlinske ograde.

Žive meje ali rastlinske ograde:

–          zmanjšajo hitrost vetra na izpostavljenih mestih,

–          priskrbijo naravno zavetje za ostale rastline,

–          zmanjšajo poškodbe na rastlinah, ki jih povzroča veter,

–          pomagajo rastlinam s plitkim koreninskim sistemom, da jih veter ne izpuli,

–          zmanjšajo izgubo vlage tako iz zemlje kot tudi iz listja,

–          zmanjšajo erozijo tal.

Z rastlinami lahko naredimo tako imenovan lomilec vetrov ali zavetni pas. Rastline, ki jih bomo uporabili za to, posadimo kot živo mejo v dve liniji na razdalji 30 cm (cik-cak). Zavetni pas je sestavljen iz večjih dreves in grmovnic ter skupaj dosega vsaj 5 metrov višine. Drevesa in grmovnice v zavetnem pasu posadimo v treh ali štirih vrstah na primerni razdalji. Zavetni pas sadimo na mestih, kjer veter predstavlja veliko težavo.

Pomembno je vedeti, da je potrebno začeti z mladimi rastlinami, ki se bodo lažje privadile takšnim razmeram in se jim tudi prilagodile.

Rastline, ki dobro prenašajo vetrovne razmere

Maklen, poljski javor (Acer campestre) lahko raste kot drevo ali kot grm, ki doseže višino do 20 metrov. Listi so zelene barve in razmeroma majhni. So dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Pecelj je rdečkaste barve in dolg do 10 cm. Cveti v aprilu ali maju hkrati z olistanjem. Cvetovi so združeni v češuljasta socvetja rumenkaste do zelenkaste barve. Po cvetenju se razvijejo krilati delni plodiči, ki rastejo pod kotom 180°. Seme je ploščato. Maklen v mestih največkrat sadijo kot okrasno drevo. Ker zelo dobo prenaša rez, ga lahko sadimo tudi v žive meje.

Gorski javor, beli javor (Acer pseudoplatanus) raste kot drevo do 40 metrov visoko. Listi so zeleni in dlanasto krpati. Cveti maja po olistanju. Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja, ki so zelene barve. Po cvetenju se razvijejo plodovi (pokovci ali samare), ki so sestavljeni iz dveh krilatih delnih plodičev. Gorski javor v mestih sadijo kot posamezno drevo ali kot skupinske zasaditve ali pa v drevorede.

Šmarna hrušica (Amelanchier sp. ) obsega različne vrste in sorte, ki se lahko razraščajo kot drevesa ali grmi. Listi so najprej bakreno rdeči, pozneje se obarvajo zeleno. Jeseni se obarvajo najprej rumeno, nato oranžno do karminasto rdeče. Listi so eliptične ali podolgovato eliptične oblike. Cveti aprila in maja z belimi cvetovi. Po cvetenju se razvijejo plodovi, ki so sprva škrlatno rdeči, nato pa temno modre barve. Plodovi so užitni. V mestih jih sadijo kot posamezne rastline ali v skupinske zasaditve.

Rdeči dren, dren, sviba (Cornus sanguienea) je grm, ki zraste do 4 metre visoko in široko. Poseben je, ker ima rdeče veje, ki še posebej lepo pridejo do izraza v zimskem času. Listi so zelene barve in eliptične oblike. Jeseni se obarvajo v intenzivno rdečo (včasih tudi v rumeno oranžno). Cveti maja ali junija po olistanju. Beli cvetovi so združeni v pakabulastih socvetjih. Po cvetenju se razvijejo črni plodovi, ki niso užitni. Rdeči dren v mestih sadijo kot samostojno rastlino ali v skupinskih zasaditvah. Velikokrat ga uporabljajo za utrjevanje nestabilnih tal.

Enovrati glog (Crataegus monogyna) lahko raste kot manjše drevo ali večji grm in doseže višino do 8 metrov. Listi so zeleni, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Cveti maja in junija. Cvetovi so beli in združeni v češuljasta socvetja. Po cvetenju se razvijejo rdeči plodovi, ki so užitni (okusnejši postanejo po zmrzali). V mestih jih sadijo kot samostojne rastline ali skupinske zasaditve. Ker imajo cvetovi neprijeten vonj, ga ni priporočljivo saditi blizu zgradb ali klopi. Uporaben je za saditve v nestrižene žive meje in za utrjevanje nestabilnih terenov.

Navadna bukev, bukev (Fagus sylvatica) je do 40 metrov visoko drevo. Listi so zeleni in eliptične do podolgovato jajčaste oblike. Cveti maja. Bukev je enospolna rastlina. Moški cvetovi so okrogle mačice. Ženski cvetovi so v parih v ovoju na koncu debelejših pecljev. Po cvetenju se razvijejo oreščki – žiri. Po dva žira ležita v oleseneli, zaprti skledici, ki je pokrita z kavljastimi bodicami. V mestih bukev sadijo kot samostojno drevo ali v drevoredih. Ker dobo prenaša rez, jo uporabljajo tudi v striženih živih mejah.

Okrasna hruška (Pyrus calleryana ‘Chanticleer’) je manjše drevo, ki doseže višino do 12 metrov. Listi so temno zeleni in ovalni do okrogli. Jeseni se obarvajo v rumeno do oranžno oziroma škrlatno do vijolično barvo. Cveti aprila in maja. Cvetovi so beli in združeni v socvetja. Po cvetenju se lahko pojavijo plodovi. V mestih jo sadijo kot samostojno drevo ali v drevoredih.

Navadni brin (Juniperus communis) je vedno zeleno iglasto drevo, ki zraste v višino do 15 metrov. Pogosto ga najdemo rasti tudi kot široko razvejan grm. Iglice so dolge od 1 do 2 cm, koničaste, zašiljene in bodeče. Iglice rastejo po tri skupaj v vretencu. Cveti aprila in maja. Moški cvetovi so rumene barve in jih najdemo v pazduhah lanskih iglic. Ženski cvetovi pa so zelenkaste barve, manj opazni in sestavljeni iz treh plodnih lusk. Po oploditvi luske osemenijo in tvorijo jagodast storž (brinove jagode). Sprva so jagode zelene barve. Dozorijo v drugem ali tretjem letu, ko postanejo temno modre barve. Navadni brin v mestih sadijo kot samostojno rastlino ali v skupinskih zasaditvah.

Evropski macesen, macesen (Larix decidua) je listopadno iglasto drevo, ki zraste do 40 metrov visoko. Iglice so dolge od 1 do 4 cm, nežne in svetlo zelene. Jeseni se obarvajo v rumeno in pred zimo odpadejo. Iglice izraščajo v šopih po 20 do 50 skupaj. Cveti od marca do maja hkrati z olistanjem. Moški cvetovi so rumeni, ženski so združeni v do 2 cm velika socvetja, ki so karminasto rdeča ali zelena. Storži so majhni in jajčaste oblike. V mestih ga sadijo posamično ali v skupinah. 

Rušje (Pinus mugo) je vedno zelen večji grm ali manjše drevo, ki doseže višino do 6 metrov. Iglice so temno zelene, sabljasto ukrivljene, od 3 do 4 cm dolge, trde in zašiljene. V šopu rasteta po dve iglici. Cveti v maju in juniju. Moški cvetovi so rumene barve, združeni v goste skupine in rastejo v pazduhah letošnjih poganjkov. Ženska socvetja so storžasta, modrikaste barve, okrogle oblike in se razvijejo na kocu letošnjih poganjkov. Storži so najprej modrikaste barve in nato porjavijo. Dozorijo konec drugega leta ali spomladi tretje leto. Rušje se uporablja največkrat za utrjevanje nagnjenih terenov.

Črni bor (Pinus nigra) je vedno zeleno iglasto drevo, ki doseže višino do 30 metrov. Iglice so temno zelene, trde, zašiljene in bodeče, dolge od 8 do 16 cm. V šopu sta dve iglici. Cveti v maju. Moški cvetovi so rumene barve, ki so združeni v goste skupine in rastejo na dnu letošnjih poganjkov. Ženska socvetja so rdečkaste barve in rastejo posamezno na koncu letošnjih poganjkov. Storži zorijo do dve leti in so rumeno rjave barve. Črni bor v mestih zasajajo kot posamezno drevo ali v skupinah. Veliko ga sadijo v protivetrnih pasovih kot zaščito pred močnimi vetrovi.

Ameriški klek, zahodni klek, klek (Thuja occidentalis) je vedno zeleno drevo, ki doseže višino do 20 metrov. Klekovi listi so luske, ki so na poganjkih nameščene navzkrižno in so zelene. Luske so tope ali zašiljene. Cveti aprila in maja. Moški in ženski cvetovi so rdeče barve in se razvijejo na koncih poganjkov. Storžki dozorijo septembra in oktobra v prvem letu. So oleseneli in rjave barve. Ameriški klek sadijo v skupinah, ker pa dobro prenaša rez, tudi za žive meje.

Naštela sem nekaj rastlin, ki so primerne za saditev kot zaščite pred vetrovi. Vse izmed naštetih razvijejo močan koreninski sistem, kar je pomembno, saj so tako rastline dobro učvrščene v tla. Pomembno pa je vedeti, da je drevesom, ki se na novo posadijo, potrebno postaviti oporne količke, da so stabilizirana, saj prvo leto še niso dobro vrasla. Količke lahko odstranIte po štirih do petih letih.

Besedilo: Tanja Kozar Planinšek