Rastline jesenskega vetra
Lansko jesen so bile še zelo skromne, saj so se šele dobro spoznavale z okolico, letos pa so že nastavile več cvetov.
V časi nastavljanja cvetnih popkov so bile precej občutljive za vodo. Vsak konec tedna konec avgusta in v septembru, ko sem prišla na svoj podeželski vrtiček, so kinkale, ko sem jih zalila, pa so se popki hvaležno dvignilo. Začeli so se odpirati beli in rožnati cvetovi. Vmes so se belih lotile košute, a sem jih zavarovala z mrežo in jim dala priložnost, da zasijejo v cvetoči lepoti. Zdaj se veselim vsakega cveta, saj jih še ni veliko, pričakujem pa, da se bodo z leti lepo razrasle, kar je značilno za to vrsto trajnic. Da bodo takšne kot na nekaterih vrtovih, kjer jih občudujem že leta in leta, kjer so stare več kot deset let in je na desetine cvetov.
Ne marajo mokrote
Japonske anemone so visoko rastoče trajnice, ki so jih že od nekdaj gojili na vrtovih. Zrastejo od 60 do 120 cm v višino in do 40 cm v širino. Sadimo jih na sonce ali v polsenco. Glede prsti so precej nezahtevne. Paziti moramo le, da se pozimi v zemlji ne zadržuje preveč vode, saj so za mokroto občutljive. Izvirajo iz kitajske, v Evropo so jih prinesli v 19. stoletju. Od takrat je bilo vzgojenih veliko križancev, ki se razlikujejo po višini in barvi cvetov. Ti so lahko najrazličnejših odtenkov v rožnati, beli in dvobarvni. Cvetovi so enojni ali polnjeni. Za višerastoče sorte rastlinam namestimo oporo, da jeseni, ko zacvetijo, ne poležejo.
Jesensko cvetenje
Cveteti začnejo od sredine avgusta dalje, odvisno od sorte. Cvetovi so plitvo čašasti. Cvetijo še v oktobru, potem pa se iz njih razvije vatast bel puh, kar rastlini daje še poseben čar.
Japonske anemone sprva potrebujejo nekaj časa, da se ukoreninijo, potem pa brez večje oskrbe več let rastejo na istem mestu. Delimo jih jeseni in pri tem pazimo, da izkopljemo čim več korenin. Jesenske anemone imajo namreč na vodoravnih koreninah očesca, iz katerih odganjajo nove rastline.
Lepe so v družbi preobjed, visokih jesenskih aster, svetilk, okrasnih trav, gavre, rudbekij, ameriškega slamnika …
Ime anemone izvira iz grške besede anemos, kar pomeni veter. V starih časih so namreč verjeli, da te rastline cvetijo le takrat, ko piha veter.