Zdaj je primeren čas za sajenje novih rastlin, da se bodo do zime lepo vrasle.

Letos so mojo pozornost vzbudile grozdaste plamenke ali floksi (Phlox – plamen). Te lepe trajnice so poživljale stare obhišne vrtove, gartlce naših babic. Grozdasta plamenka začne cveteti v drugi polovici julija. Socvetja so živih barv različnih odtenkov rožnate, vijolične, modre, rdeče, oranžne, lahko so bele in dvobarvne. Imajo prijeten vonj.

Plamenke v naravi rastejo v zmernih predelih Severne Amerike, kmalu po odkritju Amerike pa so jih prinesli v Evropo in s križanjem botaničnih vrst je nastalo veliko novih sort. Večinoma so trajnice, le redke so enoletnice. V naravi raste približno 60 vrst plamenk.

V isti rod spadajo tri skupine plamenk, in sicer že omenjene grozdaste ali lataste plamenke, iglaste plamenke in gozdne plamenke.

Iz gartlca v sodobni vrt

Visoke grozdaste plamenke (Pflox paniculata) so srednje visoke trajnice, ki zrastejo okoli meter visoko. Imajo suličaste liste po vsej dolžini stebla, na koncu stebla pa sredi poletja zacvetijo grozdasto združena socvetja. Cvetovi so z barvo in vonjem zelo vabljivi za metulje in čebele. Nekateri cvetovi so dvobarvni, osnova je bela, sredica pa rožnata ali modra. Socvetja so cenjena tudi kot rezano cvetje.

Grozdaste plamenke imajo rade vlažno rastišče. Le tako bodo lepo rasle in bogato cvetele. V suhi zemlji bodo stebla začela goleti na spodnji polovici. Odcvetele cvetove sproti odstranjujte, s tem boste podaljšali čas cvetenja. Spomladi lahko rastline porežemo in šope nekoliko razredčimo. Tako bomo dosegli bolj strnjeno rast, šopi bodo bolj zračni in odpornejši proti pepelasti plesni, ki grozdaste plamenke pogosto napada.

Blazinaste sestrične

V sodobnih vrtovih redko srečamo grozdaste plamenke, čeprav so zelo hvaležne rastline. Bolj je znana druga skupina plamenk, to so nizke iglaste plamenke (Pflox subulata), ki rastejo blazinasto. Primerne so za skalnjake, škarpe, zasaditve na grobovih in podobno. So zimzelene. Zrastejo 10 do 15 centimetrov visoko in cvetijo spomladi, aprila in maja belo, rdeče, rožnato, vijolično in modro. Uspevajo na soncu in polsenci, niso zahtevne rastline in dobro prenašajo sušo.

V senci dreves

Gozdne plamenke (Pflox divaricata) zrastejo do 40 centimetrov visoko. Ker so gozdne, je jasno, da ne prenašajo dobro žgočega sonca. Primerne so za senčna rastišča oziroma drevesno senco. Če imate na vrtu nasad dreves in grmov, jih lahko posadite spodaj, kjer so tla navadno gola. Gozdne plamenke nimajo tako strnjenih socvetij kot grozdaste, posamezni cvetki so manjši, tudi cvetni lističi so ožji, cvetijo v nežni modri barvi.

Grozdaste plamenke sadimo na cvetlične grede v družbo drugih bogato cvetočih srednje visokih in visokih trajnic, to so rman, konjska glava, mehiški ožep, helenij, maslenice, japonska vetrnica, hermelika in druge. Zanimive so tudi kombinacije z okrasnimi travami.

Marjeta Hrovatin