V tem mesecu lahko vreme spravi vrt v raj ali pa v puščavo. Vreme nas lahko mimogrede preseneti, maj je lahko zelo vroč in suh, lahko pa povsem spomladansko moker in hladen. Pomembno je, da spremljamo vremensko napoved in primerno ukrepamo.

Rastlina je pretežno iz vode. Voda ji daje čvrstost in skupaj s celičnim ogrodjem omogoča pokončno rast. Zaradi izhlapevanja vode skozi liste mora rastlina vodo vedno znova nadomeščati iz tal, od koder prihaja vanjo z mineralnimi snovmi.

Manj pogosto, a izdatno zalivanje

V tem času zalivamo zjutraj, ker so noči še hladne. Voda za zalivanje naj bo čim bolj postana. Zelo je primerna deževnica. Sveža voda iz vodovoda je za rastline šok, še posebej, če je zrak vroč in je rastlina pregreta. Vodni curek iz cevi je premrzel in tudi premočan in lahko rastlino poškoduje. Tak curek je slab tudi za tla, ker jih zablati in naredi nezračna.

Če že zalivamo s cevjo, imejmo vsaj dober razpršilnik, ki ga lahko naravnamo na različno močno pršenje. Če zalivamo s cevjo, navadno navlažimo le zgornjo plast zemlje, zato voda po zbiti zemlji odteče površinsko, korenine pa je sploh ne dobijo.

Bolj učinkovito je manj pogosto, ampak izdatno zalivanje, kot pa vsakodnevno pršenje po površini zemlje.

Če je zelo vroče in suho, je priporočljivo gredice ali plitvo prekopane kolobarje okoli grmov in dreves obrobiti z nizkim, deset centimetrov visokim nasipom iz zemlje, ki poskrbi, da voda ob zalivanju ali dežju ne bo odtekala stran od območja korenin.

Najbolje je, da voda na gredice priteka polagoma. Tako se na svoji poti že delno ogreje in tudi rastlin ne poškodujemo. Iznajdljivi vrtnarji si lahko kar sami iz plastičnih cevi, ki jih vsake toliko preluknjajo, naredijo svoj zalivalni sistem.

Dobre lastnosti zastiranja

Z okopavanjem preprečujemo izhlapevanje vode iz tal. Še posebej je priporočljivo okopavati po dežju ali izdatnem zalivanju. Voda se dobro ohranja v tleh tudi z zastiranjem.

Če še nimate zastirke na vrtu, je majska sončna pripeka dober razlog za ta korak. Zastirka so različni materiali, ki jih polagamo na površino med rastlinami in jih ne vkopavamo v tla.

Dobre lastnosti zastiranja so:

– zmanjšuje izhlapevanje s površine tal,

– zmanjša porabo vode v vrtu za več kot četrtino,

– uravnava vlažnost tal, da ni prevelikih vodnih nihanj,

– zavira rast plevelov,

– zmanjšuje nihanje temperature tal,

– preprečuje izpiranje (erozijo) tal,

– pripomore k lepšemu videzu vrta.

Zastirka, ki jemlje dušik

Zelo priporočljiva je zastirka iz pokošene trave. Ohranja več vlage, manj je plevela, z razpadanjem spodnjih plasti pa zemljo še pognoji. Z vsako košnjo lahko le obnavljamo prejšnjo, že delno razpadlo zastirko.

Lepe so zastirke iz lesa ali drevesne skorje, uporabljamo pa jih predvsem okoli dreves in grmovnic ali trajnic. Take zastirke počasi razpadajo in jih obnovimo enkrat v sezoni.

Če zastirko iz drevesne skorje vkopljemo v tla, začne pri razkroju porabljati dušik iz tak. Rastlinam, ki so zastrte s tako zastirko, lahko začnejo rumeneti spodnji listi. Če opazite te znake, rastline pognojite s popolnim gnojilom (isti odstotek dušika, fosforja in kalija). Na določenih delih vrta in še posebno na Primorskem, kjer je doma kamen, lahko uporabljamo zastirko iz kamnov.

Če imate na vrtu težave z voluharjem, zastirajte s tanjšo plastjo zastirke. Debela plast je namreč odlično zatočišče za tega škodljivca.