Začelo se je poletje in upamo, da bo prijazno, toplo, ravno prav vroče in ne presuho. Dan v začetku julija je poletno zelo dolg, a kmalu opazimo, da se ponovno krajša.

Bolj kot se bližamo sredini poletja, opazneje se dan krajša – postopno, a zanesljivo. Za pridelovalce zelenjadnic je to znak za začetek pridelave rastlin kratkega dne. To so tiste vrste, ki dajo pridelek konec poletja in jeseni, ko je daj že občutno krajši. A posaditi ali posejati jih moramo na vrhuncu poletja, ko se daj ravno začne krajšati.

Ena od pomembnih vrst zelenjave za kratek dan, o katerih sem pisal v prejšnji številki revije, je radič. Da bomo jeseni in pozimi uživali v zdravi radičevi solati, je od julija dalje čas za zasnovo posevka.

Intibin za sladkorne bolnike

Radič (Cichorium intybus L.) je solatnica s številnimi vrstami in sortami, med njimi so tako sorte za poletno spravilo kot tudi prezimno trdne. Zadnjih je precej več, zato ni nič posebnega, če je radič med pridelovalci bolj poznan kot solatnica konca vegetacije in zime in ne toliko po poletni in zgodnjejesenski rabi. Večina sort namreč naredi rozete ali glave šele, ko se dan skrajša, prav tako je manj svetlobe povod za obarvanje listov iz zelene v rdečevijolične odtenke.

Za poletno pridelavo so primernejše listnate sorte, za jesensko in zimsko pa glavnate. Radič ima zelo širok spekter uporabnosti. Najpogosteje ga gojimo za solato. Raznobarvni listi imajo značilen okus, zviti so v drobne rozete ali močno in dobro razvite glavice različnih oblik.

Radič je v  botaničnem sorodstvu z endivijo (Cichorium endivia L.) in cikorijo, njihova skupna lastnost je bolj ali manj grenek okus, ki ga daje saharid – intibin. Ker intibin pomaga pri čiščenju človeškega organizma, prehranski strokovnjaki radič priporočajo diabetikom, saj znižuje delež sladkorja v krvi. Poleg intibina radičevi listi vsebujejo tudi karotin, vitamin B1 in B2, vitamin C, kalcij, železo, kalij, fosfor in magnezij, kar je cela množica koristnih in za človekovo zdravje zelo zaželenih snovi.

Pridelava radiča je razširjena tudi v nekaterih sredozemskih državah, zato dobro poznamo številne italijanske kot tudi nekatere slovenske sorte radiča, na primer Palla Rosa, Treviški, Verona, Tržaški solatnik, Castelfranco in še mnoge druge.

Toplotno nezahtevna rastlina

Radiču najbolj ugaja zmerno podnebje in raste skoraj povsod, tudi v višjih legah z nadmorsko višino nad 700 m. A najbolje uspeva na sončnih in toplejših legah, ne mara presuhih ali premokrih rastnih pogojev. Od pozne pomladi do zgodnjega poletja sejemo ustrezne sorte radiča. Vzgojimo sadike s koreninsko grudo za presajanje na stalno mesto na grede ali tudi v rastlinjak. Radič ne mara ekstremno visokih poletnih temperatur in močne sončne pripeke. Takšni pogoji ga lahko malo zaustavijo v rasti in razvoju listov, rozet in glav, pri sortah posebej občutljivih za zgodnje cvetenje, lahko takšen stres povzroči predčasno poganjanje cvetnega stebla. Ponovno je potrebno poudariti, da je radiču bolj ustreza krajši kot pa dolg in (pre)vroč dan. Zato julija sejemo in pridelujemo sorte radiča, ki so opredeljene za višek poletnega časa. To je denimo radič solatnik, ki ga režemo v stadiju mladih listov in bolj kot ga režemo, bolj intenzivno raste. Uživamo mlade nežne liste, ki jih dajejo sorte, kot sta Tržaški in Goriški solatnik. Seme radiča solatnika zasnujemo s setvijo na gredico v vrste ali povprek. Pri tem porabimo do 10 g semena/m². Posejano površino prekrijemo s kopreno in vzdržujemo tla v vlažnem stanju. Prvi mladi listi  so za rezanje primerni že v manj kot mesecu dni.

Ko je dan ustrezno kratek, začne radič oblikovati listne rozete, s koncem poletja in jeseni začne liste ovijati in oblikovati v značilne glavice. Z nižjimi nočnimi temperaturami se listi začnejo tudi sortno značilno barvati v rdečevijolično. Takrat so glave tudi primerne za spravilo. Zato bodite potrpežljivi in počakajte na primerne rastne pogoje (temperatura zraka), da se bo radič sortno obarval iz zelene začeli barvati in pridobivati za sorto značilne odtenke. Lep primer za potrpežljivost je solkanski radič, ki ga sejemo od poznega poletja dalje in ima v začetku dolgo časa veliko zelenih listov, ki se bogato košatijo, značilne vijolične listne rozete, ki so videti kot cvetovi vrtnic, pa oblikuje šele naslednjo pomlad v začetku vegetacije.

Ob koncu poletja lahko računamo tudi na prve pridelke radiča štrucarja ali sladkornega radiča, ki ga za zgodnje spravilo in uživanje sejemo že od konca junija dalje. Če je poleti ekstremno vroče, lahko štrucar namesto da bi oblikoval glavice, predčasno oblikuje cvetno steblo in cvet.

Sadimo bolj narazen

Radič za jesensko-zimsko spravilo posadimo na primerno sadilno razdaljo. Pazimo, da bujnih in bogato olistanih sort ne posadimo pregosto skupaj, ampak jim s primerno gostoto v vrstnem in medvrstnem prostoru omogočimo optimalne pogoje za razvoj glav. Radiče za pozno poletje in jesen raje sadimo bolj narazen, in sicer na razdaljo od 30 do 40 cm med vrstami, v vrsti pa od 25 do 35 cm. Večje sadilne razdalje omogočijo rastlinam v jesenskem obdobju, v kratkem dnevu, pri višji zračni vlagi (rosa, megla) optimalne rastne pogoje in dobro možnost oblikovanja kakovostnih glavic. Krajši čas lahko prezimijo tudi zunaj, za daljši čas jih skladiščimo v temnih hladnih kleteh. Če ga sadimo v rastlinjak, pa ga bomo lahko rezali tudi takrat, ko bo zunaj trda zima in mogoče celo snežna odeja.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot