Posebej specializirane čebele nabirajo na popkih topolov, vrb, brez, češenj, jesenov, kostanjev, borov in smrek smolo, jo na zadnjem paru nožic podobno kakor cvetni prah nosijo v panj in jo tam še dodatno predelajo. Dodajo ji nekaj voska, da je postane snov bolj lepljiva, ter izbljuvek kožic cvetnega prahu, ki ga čebele izločijo med hranjenjem zalege.

Čebele s propolisom premažejo s tankim slojem vse notranje dele panja vključno s satjem in ga tako zavarujejo pred škodljivimi mikroorganizmi.

V panj namreč pogosto vdrejo vsiljivci, ki jim diši sladki med, na primer rovke ali metulji smrtoglavci. Čebele jih sicer s svojimi želi umorijo, ker pa so preveliki, da bi jih izvlekle iz panja, jih balzamirajo s propolisom in tako preprečijo njihovo razpadanje. To odkritje je med drugim pripeljalo ljudi in še posebej znanstvenike na misel, da verjetno vsebuje propolis protimikrobne snovi. Raziskave na fakulteti za farmacijo v Bratislavi pa so pokazale, da so v propolisu tudi encimi, nastali v čebeljih žlezah, ki omogočajo sprostitev nekaterih farmakoloških aktivnih substanc, kot so flavoni, flavonoidi, organske kisline in eterična olja. Prav delovanje encimov ima torej odločilen vpliv na protimikrobne lastnosti propolisa.

Uporaba propolisa se je v močno razširila na področja zdravljenja različnih bolezni, na primer za zdravljenje gnojnih vnetij v sluhovodu, za rane, ki nastanejo po operaciji manjših rakastih tvorb na koži, za celjenje ranic na sluznici po obsevanju raka v ustni votlini, za zdravljenje herpesa na ustnicah in celo pri preprečevanju in zdravljenju virusnih obolenj.

Znan je poskus preprečevanja širjenja virusa influence tipa A na srednji medicinski šoli v Sarajevu. Profesorja Osmanagić je že pred začetkom epidemije izbral 63 dijakinj, od katerih je vsaka dobila dva lončka mešanice medu, propolisa, matičnega mlečka in cvetnega prahu. Vsako jutro so morale pojesti po eno čajno žličko tega preparata in to je trajalo dva meseca. Po končani epidemiji so ugotovili, da je zbolelo samo  9 % dijakinj, v večji skupini 157 deklet, ki medene mešanice niso dobile, pa jih je zbolelo 39 %.

Preventiva pri virusnih obolenjih

Propolis varuje zdravje ljudi tudi danes v času pandemije, ki jo povzroča korona virus SARS-Cov-2. Flavonoidi v njem se vežejo na posebna mesta na celični membrani (to so receptorji ACE-2), na katera se pripenjajo tudi razni virusi in z njih prodirajo v celico. Če so ta mesta zasedena s flavonoidi, je virusom oteženo prodiranje v celice, kar pomeni, da nam lahko propolis koristno služi v preventivi in zdravljenju različnih virusnih obolenj. O uspešni uporabi tega dragocenega čebeljega pridelka že prihajajo ohrabrujoče novice iz Romunije, pa tudi iz  Brazilije, največje pridelovalke propolisa v svetovnem merilu. Mitja Vošnjak, avtor knjige, po kateri sem povzel naslov tega članka, je bil torej vizionar in je na osnovi dotedanjega znanja o tisti rjavi snovi iz čebeljega panja že slutil, da gre morda za zdravilo, ki bo imelo v prihodnosti še večji pomen kakor v njegovem času.

Propolis nima nikakršnih negativnih stranskih učinkov in lahko samo koristi našemu zdravju.  

Besedilo in fotografije: Franc Šivic