Če rastlin ne razvajamo pretirano z gnojenjem in zalivanjem in če je v tleh dovolj organske snovi, se v kolikor toliko normalnih razmerah nimamo česa prehudo bati. Lahko pa si nekatere skrbi tudi zmanjšamo z določeno pripravo in nekaterimi ukrepi. Morda nas najbolj skrbi, kako bodo rastline preživele morebitno pomanjkanje vode. Pretirano sušo lahko preprečimo na več načinov.

Zastiranje tal

Zastiranje tal ima več ugodnih učinkov. Zastirka varuje tla pred izsušitvijo, hrani organizme v tleh in preprečuje rast plevelov. Tla naj zastre, toda ne popolnoma prekrije.

Plast zastirke naj prepušča zrak, tlom naj omogoča dihanje. Na to moramo še posebej paziti, če za zastiranje nameravamo uporabiti material po košnji trate, Če je ta vlažen in nanesen v predebelih plasteh, se namreč rad zlepi in tla povsem zapre.

Zato trato kosimo, ko je suha, material pa po košnji razgrnemo v tanjših plasteh in pustimo, da se posuši na soncu. Grede v vrtu najprej oplevemo ter tla zrahljamo. Šele nato nanesemo zastirko debeline največ do 5 cm. Deževniki jo po navadi predelajo v dobrem mesecu dni in takrat lahko tla znova zastremo.

Oskrba posodovk

Če naše posodovke rastejo v glinastih loncih, pogosto za zadostno oskrbo z vlago zadostuje že, če lonce najmanj do roba globoko zakopljemo v tla na senčni in vlažni gredi. Ta postopek se najbolje obnese pri rastlinah v večjih posodah. Za še boljše zadrževanje vlage lahko okoli rastlin nanesemo še zastirko.

Za preskrbo z vodo za rastline v manjših lončkih ter balkonske in sobne posodovke lahko poskrbimo tudi s pomočjo preprostega sistema, s pomočjo katerega rastline same srkajo potrebne količine vode.

Za to potrebujemo debelejše vrvice (najbolje iz umetnih vlaken, ker so trpežnejše in manj podvržene plesnenju) in ustrezno veliko posodo za vodo. Rastline v lončkih razporedimo tako, da so tiste, ki rabijo več vode, niže kot je posoda z vodo, skromnejše posodovke pa so lahko više od posode z vodo. Posodo napolnimo z vodo, vanjo pa naj do dna segajo t. i. sesalne vrvice. Te najprej dobro napojimo z vodo, nato pa jih namestimo v lončke tako, da v zemljo v lončku s pomočjo palice naredimo približno 3 centimetre globoko luknjo, vanjo vtaknemo vrvico in zemljo okoli nje znova tesno potlačimo okoli vrvice. Bolj žejnim posodovkam lahko namenimo dve ali več vrvic ali namestimo debelejše vrvice. Vse vrvice na koncu zvežemo skupaj, položimo v posodo z vodo in obtežimo, da ne zdrsnejo iz nje. Pomembno je, da je posoda z vodo dovolj velika glede na število žejnih rastlin, saj te v suhih in vročih dneh srkajo kar precej vode.

Bolj zahtevni si za posodovke lahko omislijo tudi avtomatsko kapljično namakanje. V trgovinah so na voljo različni sistemi. Cene so odvisne od zmogljivosti sistemov (kolikšno površino oziroma koliko posod lahko preskrbujejo z vodo) in njihove tehnične domišljenosti.

Pridelki ob pravem času

Če gremo vsako leto na dopust ob istem času ali če že spomladi vemo, kdaj bomo dlje časa odsotni, lahko že setev oziroma sajenje prilagodimo tako, da se ne bo zgodilo, da bi bil najobilnejši pridelek na vrtu prav v času naše odsotnosti.

Načrtujemo tako, da bomo imeli glavni pridelek na voljo pred odhodom na dopust ali pa po njem. Pomagamo si z ustreznim časom setve, z izbiro zgodnjih ali poznih sort, s sajenjem na bolj sončen oziroma senčen del vrta. 

Zorenje pridelka lahko pospešimo s prekrivanjem rastlin z vrtnarskimi tkaninami, s tunelom iz folije ali s posamičnimi zvonovi iz folije, na primer pri paradižniku, paprikah ali jajčevcih.

Nekatere vrtnine lahko pospravimo že v zgodnejši fazi zorenja, na primer mlad stročji fižol in grah, pri katerem lahko pred odhodom na dopust potrgamo že stroke z zelo majhnimi ali komaj razvitimi zrni. Mlade grahove stroke lahko zamrznemo in jih porabimo pri pripravi juh. Veliko bolj okusni so kot prezrelo zrnje, ki bi nas čakalo po vrnitvi z dopusta.

Nasprotno pa lahko zorenje premaknemo tudi na poznejši čas. Pri kumarah, bučkah in paradižniku lahko odstranimo cvetove ter na ta način odložimo nastavek plodov.

Seveda pri nekaterih rastlinah na zorenje pridelka ne moremo kaj dosti vplivati; maline, ribez, kosmulje ter seveda češnje in višnje se kaj malo menijo za našo odsotnost in veselo zorijo naprej. Nekatere sorte rdečega ribeza ohranijo večino zrelega grozdičja na grmu tudi še po vrhuncu zrelosti, tako da nas rdeči ribez pogosto še počaka, če se seveda nanj ne spravijo ptiči.

Porežemo popke

Tudi v okrasnem vrtu lahko vplivamo na to, da cvetje počaka na našo vrnitev z dopusta. Pri nekaterih rastlinah lahko porežemo popke in cvetove; marjetice, ameriški slamnik in astre se bodo po takšni rezi razrasle in kasneje oblikovale nove popke. Porežemo lahko tudi nekatere enoletnice, na primer okrasni grahor, ki bo zato začel cveteti kasneje, a nič manj bujno. Tudi grede z okrasnimi rastlinami lahko zavarujemo z zastirko.

Pred daljšo odsotnostjo poleti pomislimo tudi na trato. Ne pokosimo je prenizko, saj sonce in morebitna suša lahko poškodujeta občutljive rizome trav.

Kljub vsem varnostnim ukrepom pa je še vedno najbolj priporočljivo, če stanje občasno lahko preverijo sosedi ali sorodniki, morda v zameno za kakšen slasten in sočen grižljaj z našega vrta, ki bi sicer tako ali tako propadel.

Marjeta Hrovatin