Fižol se je včasih sejal spomladi za zrnje in stročje, sredina ali celo druga polovica poletja pa fižolu ni ustrezala. A klima se spreminja in edina rešitev za nas je, da to izkoristimo sebi v prid.

Ker so poletja vse daljša in se zavlečejo v jesen, jeseni pa so daljše in toplejše kot nekoč, lahko nizki fižol sejemo tudi poleti in ga jeseni pobiramo za stročje in zrnje. Če imamo rastlinjak in ga posejemo vanj ali vzgojimo sadike, bodo možnosti za uspešno pridelavo zelo dobre.

Vlaga v času cvetenja

Fižol je zaželena zelenjadnica na vrtu, tako imenovan ugodilka, ki izboljšuje tla. Je toplotno zahteven, zato je setev poleti kot nalašč zanj. Tla so praviloma zelo topla, pogosto pa suha, zato moramo za razliko od pomladi, ko pazimo, da za fižol ni prehladno, poleti paziti, da ohranjamo vlago v tleh. Tako bo imelo seme dobre pogoje za hiter vznik, če presajamo sadike, pa bodo v toploti in vlažni zemlji hitro nadaljevale rast. Tudi poleti priporočam po setvi uporabo neposrednega prekrivanja tal z vlakninasto prekrivko ali kopreno. A tokrat ne zaradi skrbi zaradi premalo toplote, ampak za ohranjanje vlažnosti tal, V poletnih nalivih z njo preprečimo zbijanje tal in zaskorjanje, kar bi lahko zelo oviralo prodiranje kalečega fižolovega zrnja na površino tal.

Po vzniku ali presajanju sadik ga še naprej redno oskrbujmo z vodo. Nizki fižol sicer slabo prenaša poletno vročino in sušo, a z rednim namakanjem in vlažnimi tlemi bo zrak okoli rastlin vlažen, kar bo za fižol ugodno, še posebej, ko bo cvetel. Takrat je namakanje najpomembnejše, saj se bodo le tako oblikovali številni stroki za dober pridelek. Marsikateri ljubiteljski vrtnar se namreč veseli obilnega cvetenja, potem pa je razočaran, ker ni strokov. Rastlina v ekstremni vročini in nizki zračni vlagi ne oblikuje strokov.

Spravilo dvakrat v eni pridelovalni sezoni

Če dobro načrtujemo pridelavo in nam pri tem pomaga še vreme, lahko fižol pridelamo dvakrat v enem letu. Sejati ga moramo do konca prve dekade v avgustu in konec poletja bomo v ugodnih razmerah že trgali pridelek. Če imamo srečo z vremenom in upoštevamo vse prej navedene nasvete, lahko drugi pridelek še hitreje pobiramo kot prvega, še posebej če smo spomladi sejali prezgodaj. Če smo s poletno setvijo pozni, je pomembno, kam ga sejemo. Rastlinjak je dobra izbira, a mora biti v njem prostor. Na prostem nizki fižol za stročje sejemo po za zgodnjim krompirjem ali zeljem.

Izbira sorte

Barva stroka je stvar okusa. Stroki so lahko zeleni, rumeni, vijolični ali pisani. Za mnoge pridelovalce je bolj kot barva pomembno, ali je strok ploščat ali okrogel. Tradicionalno gojimo nizki fižol rumeno stročne sorte Berggold in zelen okroglast strok Top Crop ter podobne domače sorte, denimo tip kiflar z rogljičku podobno ukrivljenem in pisanem strokom. Strok ne sme imeti močne niti in notranje membrane ali luskinaste opne, ki se oblikuje okoli zrna. Pri fižolu za zrnje se v notranjosti stroka oblikuje močna pergamentna membrana, ki zrelemu stroku omogoči, da poči, zato ga lažje luščimo. Rastlina oblikuje cvetove v značilnih socvetjih, iz njih se razvijajo stroki. Da jih bo čim več, rastlini pomagamo z zagotavcljanjem dobrih pogojev in z biostimulativnimi aminokislinskimi pripravki.

V kupčke ali vrsto

Nizki fižol lahko sejemo v kupčke po več semen na razdaljo vsaj 50 cm med kupčki ali v vrste na razdaljo 5 do 7 cm med zrni v vrsti in 30 do 40 cm med vrstami. Poleti zaradi neurij z močnim vetrom priporočam oporo pri nizkem fižolu, ne glede na način setve. Vzdolž vrste povlečeno vrvico ali mrežo, ki prepreči poleganje s stroki obteženih rastlin. Stroki tudi ostanejo čisti.

Skromna rastlina

Pred sajenjem ni potrebno gnojenje. Ker ga običajno sejemo za dobro pognojenimi zelenjadnicami (zgodnji krompir, solata, zgodnje zelje) je v tleh običajno dovolj ali celo preveč hranil. Če bomo nizki fižol, ki je skromna zelenjadnica, še posebej gnojili, se bodo oblikovale prevelike rastline, ki bodo slabo cvetele in brez opore polegale. Če so tla slabo založena, dodamo nekaj NPK gnojila. Za do 12 t zrnja in stročja na hektar potrebuje 105 kg dušika/ha, 40 kg fosforja/ha in 150 kg kalija/ha. Ne pretiravajmo, raje manj kot preveč, da bomo imeli tudi obilen pridelek, ne le zelenje.

Fižol za stročje pobiramo, ko so stroki mladi in nimajo močno izražene niti. Pobiramo jih na dan za cvet, da bo (predvsem nizki fižol) ponovno zacvetel in oblikoval nove stroke. Do boljšega pridelka mu poleti pomagamo s foliarnim gnojenjem s kupljenimi ali doma pripravljenimi pripravki (pripravek iz gabeza). Še posebej so priporočljivi v vročinskih valih in suši.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot