Paprika je toplotno zahtevna plodovka, ki jo pridelujemo na vrtovih in v zavarovanih prostorih, vse pogosteje pa ji namenimo mesto tudi na visokih gredah ali v loncih pred vhodnimi vrati ali na balkonih.

S pisano barvno paleto plodov popestri poletne prigrizke in solate, različne omake, doda poseben okus jedem z rižem in nas v različnih vložninah s poletnimi sončnimi barvami plodov razveseljuje tudi pozimi. Da nas bo s svojimi plodovi razveseljevala še pozno v jesen, je zelo pomembno, da sadimo zdrave sadike z dobro razvito koreninsko grudo. Kot toplotna zahtevna plodovka je še posebej občutljiva za spomladansko nihanje temperatur in prepih, zato ne hitimo s prezgodnjim presajanjem sadik na prosto ali v zavarovane prostore.

Sončni ožigi in pomanjkanje kalcija

V sončnih in vročih poletnih dnevih na plodovih paprike, ki so bolj izpostavljeni soncu, pogosto opazimo rjavkaste pege, ki so posledica sončnega ožiga ali pa na plodovih opazimo znamenja pomanjkanja kalcija. Teh znamenj ne moremo odpraviti ali omiliti z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ampak le s preventivnim ravnanjem. Namestimo senčila, ki preprečijo neposreden dostop sončnih žarkov do plodov oziroma pogosteje dodajamo kalcij z listnimi gnojili.

Gnilobe, plesni

Seveda na pridelavo paprike vplivajo tudi glivične bolezni, a so pri papriki običajno manj pomembne kot pri paradižniku ali kumarah. Papriko lahko okužijo različne talne glive (Phytium spp., Phytophthora spp., Rhizoctonia solani, Fusarium spp., Verticillium sp.), zato je zelo pomembno, da sadimo zdrave sadike, izvajamo širok kolobarja, poskrbimo za zračna tla, v katerih ne zastaja voda, redno skrbimo za ustrezno zalivanje oz. namakanje ter da po potrebi odstranjujemo in uničujemo obolele rastline.

Pri pridelavi paprike se občasno srečamo z gnilobo plodov paprike oziroma s plesnijo. Povzročiteljica je glivam podoben organizem, omiceta Phytophthora capsici. Bolezen se odraža v gnitju korenin in koreninskega vratu okuženih rastlin, kar posledično vodi do venenja celih rastlin oziroma kot ožig nadzemnih delov – listov (na njih nastajajo okrogle, sivorjave pege) ali plodov (prekriti so z belkasto plesnivo prevleko). Poleg paprike povzročiteljica bolezni okužuje tudi paradižnik, buče, melone, kumare, fižol in druge. Na prostem se bolezen pojavlja v večjem obsegu poleti v nasadih, ki jih namakamo, saj je voda glavni prenašalec spor. Bolezen najučinkoviteje obvladujemo z odstranjevanjem in uničevanjem obolelih rastlin, upoštevanjem čim širšega kolobarja, uporabo zdravih sadik ter primernim, ne preobilnim zalivanjem.

Siva plesen v rastlinjakih

Pri pridelavi paprike v zavarovanih prostorih občasno povzroča težave siva plesen (Botryotinia fuckeliana). Okužuje poganjke in plodove. Okužbe s to glivo prepoznamo po eliptičnih pegah na steblih, ki so prekrite s sivorjavo puhasto plesnivo prevleko. Plodovi se najpogosteje okužijo pri peclju, okužena mesta pa hitro prekrije plesniva prevleka. Za zmanjševanje težav s to boleznijo je zelo pomembno redno odstranjevanje rastlinskih ostankov in vzdrževanje rastlinske higiene, vzdrževanje nizke zračne vlage ter optimalne temperature za razvoj rastlin v zavarovanem prostoru (redno zračenje!). Priporočljivo je kapljično namakanje in ne pretiravajmo z gostoto sajenja.

Venenje paprike

Občasno nas tudi v domačem vrtu preseneti venenje paprike. Če si rastline kljub rednemu in zadostnemu zalivanju ne opomorejo, preverimo, če niso okužene z glivami ali bakterijami, ki so naselile prevodni sistem rastlin (na prerezu lista ali stebla ovenele rastline vidimo porjavelo obarvana prevodna tkiva). Če niste prepričani o vzroku venenja, poiščite pomoč strokovnjaka in sledite njegovim priporočilom.

Na listih paprike opazimo sprva vodene, nato nekrotične sivorjave pege, obdane s svetlejšim rahlo rumenim robom. Pege so omejene z listnimi žilami in iz njih izpada tkivo, ostanejo pa luknjice z nazobčanim robom. Spodnji listi in cvetovi odpadajo. Upravičeno lahko posumimo na okužbe z bakterijami, bodisi z bakterijsko pegavostjo plodov paradižnika bodisi z bakterijsko pegavostjo paprike. Težavam se izognemo s sajenjem zdravih sadik in z upoštevanjem širokega kolobarja. Če na rastlinah že opazimo omenjena znamenja, je priporočljivo odstranjevanje in uničevanje okuženih rastlinskih ostankov in uporaba sredstev za krepitev rastlin in listnih gnojil, ki vsebujejo baker.

Škodljivci, od bramorjev do polžev

Pridelavo paprike pomembno otežujejo škodljivci. Po presajanju se mnogi pridelovalci soočajo z objedenim koreninskim vratom in posledično propadom mladih rastlin, v bližini napadenih rastlin pa opazijo manjše rove. Mlade rastline namreč zelo teknejo navadnemu bramorju (Gryllotalpa gryllotalpa). Tam, kjer so težave z bramorjem, si pridelovalci pomagajo s sajenjem rastlin v lončke ali papirnate tulce, ki jih namestijo tako, da je njihov rob nekoliko višji od nivoja tal. Polži objedajo stebla mladih rastlin, plodove, ki so pri tleh, ali pa se drobni sivorjavi polžki celo zavrtajo v plodove. O teh škodljivcih in njihovem obvladovanju smo v naši reviji že večkrat pisali. Na mlade rastline se zelo rade naselijo tudi listne uši (Aphididae), kasneje pa resarji (Thysanoptera), navadna pršica (Tetranychus urticae), različne gosenice in zadnja leta tudi različne stenice.

Listne uši in resarji

Listne uši in resarji škodo na papriki povzročajo predvsem s sesanjem rastlinskih sokov in prenosom virusov. Napad listnih uši prepoznamo po kodranju listov in rastnih vršičkov in spremembi barve napadenih delov rastlin ter pogosti prisotnosti mravelj na teh rastlinah. Pogosto pri pridelavi v domačih vrtovih ali zavarovanih prostorih na napadenih rastlinah zasledimo parazitirane listne uši in polonice (odrasle osebke, ličinke ali bube) – domorodne koristne vrste, ki nam pomagajo obvladovati populacije teh škodljivcev. V posameznih letih, ko so razmere za razvoj listnih uši še posebej ugodne (toplo in bolj vlažno vreme), pa moramo tudi na domačem vrtu uporabiti insekticide, ki so registrirani za zatiranje listnih uši na papriki. Po potrebi uporabimo insekticide, katerih uporaba je dovoljena tudi v ekološki pridelavi in seveda dajemo pri izbiri prednost insekticidom s kratko karenco.

V vročih in suhih poletjih težave povzroča navadna pršica, ki rastline prav tako prizadene s sesanjem rastlinskih sokov. Ob močnejšem napadu navadne pršice pa so listi, plodovi oviti s pajčevinasto prevleko, ki opozarja, da se je pršica močno prerazmnožila in jo bomo zagotovo našli tudi na sosednjih kumarah, jajčevcu, jagodah, okrasnih rastlinah. Za obvladovanje tega škodljivca je zelo pomembno upoštevanje rastlinske higiene (predvsem odstranjevanje in uničevanje napadenih plevelov). Ker navadni pršici ne ustreza visoka zračna vlaga ali mokri listi, je pri pridelavi paprike v vročih dneh dobrodošlo tudi oroševanje rastlin. Cvetlični resar in navadna pršica zlasti prizadeneta papriko, ki jo pridelujemo v zavarovanih prostorih.

Gosenice

Verjetno ste se tudi sami že kdaj ”razveselili” zelenih, rjavih ali bolj pisanih gosenic, ki so se zavrtale v plodove paprike. Na delu so gosenice listnih sovk ali južne plodovrtke. Opazimo jih že pred zavrtanjem v plodove, saj najprej objedajo liste. Pri pozornem opazovanju nas na prisotnost gosenic opozorijo tudi okroglasti iztrebki na listih, steblih in plodovih. Teh gosenic se običajno na manjših površinah lotimo s pobiranjem in uničevanjem ali uporabo insekticidov, ki pa jih moramo uporabiti, dokler so gosenice še majhne in preden se zavrtajo v plodove. Pogosto doma uporabimo insekticide, ki vsebujejo aktivno snov Bacillus thuringiensis in je njihova uporaba dovoljena tudi v ekološki pridelavi ali druge v ta namen registrirane insekticide s kratko karenco.

Naj bodo vremenske razmere letos naklonjene pridelavi te toplotno zahtevne plodovke in naj nas razveseljuje obilje plodov.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot