Vrtnarska sezona je odprta, zelenjadnice rastejo, bodisi na vrtu bodisi v zavarovanih prostorih in čakajo na tople majske dni, ko jih bomo presadili na prosto. Topli sončni žarki pa prebujajo tudi različne škodljivce in povzročitelje bolezni. S pravimi agrotehničnimi ukrepi se v veliki meri lahko izognemo težavam z njimi.

Globina in razdalja setve in sajenja 

Zagotovo ste drobno seme zelenjadnic (solata, peteršilj …) kdaj posejali pregloboko in kljub optimalnim pogojem za kalitev klice niso zmogle prodreti na površje ali pa so prodrle tako oslabljeni, da so mlade rastlinice kmalu propadle. Vznik je še slabši in še bolj otežen, če po pregloboki setvi sledijo dnevi z obilnejšimi padavinami in ohladitvijo. Zato bodite zelo pozorni na globino setve. Običajno velja preprosto pravilo, da seme posejemo na globino dveh do treh debelin semena. Sadike s koreninsko grudo ali puljene sadike posadimo tako globoko, kot je visoka koreninska gruda oziroma enako, kot so bile puljene sadike posajene pred puljenjem. Globlje lahko posadimo le sadike paradižnika, ker požene korenine tudi iz stebla.

Želja po obilnejši letini nas pogosto zapelje v pregosto sajenje ali setve. Pregosti posevki vplivajo tudi na spremenjeno mikroklimo v posevku, rastline v takšnem posevku se po dežju ali po jutranji rosi počasneje sušijo, kar lahko pripomore k pogostejšim okužbam z glivami. V posevku, kjer se rastline dotikajo med seboj, se iz rastline na rastlino laže selijo tudi sicer slabše gibljivi škodljivci. Na mestih, kjer se deli ene rastline drgnejo ob drugega in nastanejo majhne, očem nevidne rane, lahko pride tudi do prenosa nekaterih mehansko prenosljivih virusov, nekaterih bakterij in podobno. Hkrati so rastline v gostejšem sklopu slabše osvetljene in posledično pogosto nekoliko pretegnjene ter tudi zato bolj dovzetne za različne okužbe, kar se odrazi v slabšem pridelku. Še namig za vse, ki razmišljate, kje do podatkov o globini in razdaljah sajenja: ponudniki semena vam olajšajo zbiranje podatkov po različnih virih in vam priporočila za globino in razdaljo sajenja posamezne zelenjadnice zapišejo na vrečko, v kateri je seme. Da so podatki še bolj razumljivi, najpogosteje podatke še slikovno ponazorijo.

Ustrezen čas setve in sajenja

Strokovnjaki za pridelavo zelenjadnic spomladi pogosto opozarjajo, da s setvami in sajenjem, toploljubnih zelenjadnic ne prehitevamo. Pri tem niso odločilne le temperature zraka, ampak tudi temperatura tal. Temperaturo tal na svojem vrtu lahko s priročnimi termometri preverite in z merjenjem ugotovite sami, na voljo pa so tudi podatki Agencije Republike Slovenije za okolje  o temperaturi tal, ki so objavljeni na naslovu https://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/ .

Ko imajo tla že primerno temperaturo, se lahko z zgodnejšo ali kasnejšo setvijo ali sajenjem zelenjadnic izognemo obdobju, ko je populacija škodljivega organizma zelo velika, ali obdobju, ko škodljivec odlaga jajčeca ali so razmere za razvoj določenih bolezni zelo ugodne.

Mlade rastline so zelo zanimive tudi za talne škodljivce, kot so strune, talne sovke, ogrci različnih hroščev, bramor in seveda tudi polži. Zato po setvi ali presajanju redno spremljajmo posevke, saj bomo le tako lahko pravočasno odkrili vsiljivce in po potrebi pravočasno ukrepali.

Voda in vlaga

Pomembno vlogo v razvoju škodljivih organizmov imata voda in vlaga. Redna preskrba rastlin z vodo spodbuja njihovo rast in preprečuje pojav sušnega stresa, ki lahko še poveča škodo, ki jo povzročijo škodljivi organizmi. Rastline v sušnih obdobjih oskrbujte s potrebno količino vode (namakanje), oziroma poskrbite za odvodnjavanje odvečne vode iz slabo odcednih tal. Na vlago v posevku vplivamo tudi z zatiranjem plevela, večjo medvrstno in vrstno razdaljo, z zmernejšim gnojenjem, odstranjevanjem zelene listne mase (na primer zalistnikov pri paradižniku, spodnjih listov na kumarah …).

Pri vzgoji sadik zelenjadnic se v primeru pretirano mokrih substratov ali v slabo zračenih zavarovanih prostorih s splošno mokroto in visoko talno vlago ter temperaturo med 18 in 24 °C srečujemo z žalovalkami (Sciaridae ). Ličinke žalovalk se hranijo s humusom na razpadajoči organski snovi, napadajo korenine, obgrizejo stebelno bazo in vrtajo v steblih rastlin. Pri tem prekinejo prevajanje tekočin po prevodnem sistemu, skozi odprtine pa prodrejo bakterije in talne fitopatogene glive, ki povzročajo propadanje predvsem mlajših rastlin.

Pri pridelavi zelenjadnic v slabo odcednih tleh pogosto težave povzročajo glive iz rodu Phytium in/ali Phytophthora (povzročiteljice padavice sadik).

Pisani posevki – večja biotska pestrost

V prvih pomladnih dneh in prvih setvah in presajanjih zelenjadnic lahko pestrost rastlinskih vrst v vrtovih izboljšamo z medsetvami oziroma medsaditvami. Pri tem med zelenjadnice ene vrste sejemo ali sadimo zelenjadnice druge vrste, različne dišavnice in začimbnice, druge cvetoče rastline in podobno. V takšnih mešanih posevkih je običajno manj težav s škodljivci, saj je v posevku manjše število gostiteljskih rastlin in škodljivci zaradi vmesnih rastlin težje poiščejo gostiteljsko rastlino, hkrati pa je v posevku več naravnih sovražnikov škodljivcev. V mešanem posevku je mikroklima drugačna kot v monokulturi, kar seveda vpliva na bolezenske povzročitelje. V takšnem posevku se nekateri patogeni tudi počasneje širijo, saj so negostiteljske rastline med gostiteljskimi neke vrste fizična ovira, hkrati pa na primer spore, ki padejo na negostiteljsko rastlino, na njej običajno tudi končajo svoje potovanje do gostiteljske rastline in propadejo. Rastline, ki jih kombiniramo, morajo biti primerne za kombiniranje, v nasprotnem primeru lahko pospešimo razvoj škodljivcev in pripomoremo k hitrejšemu širjenju patogenov. Medsetve in medsaditve imajo lahko še druge prednosti (na primer doprinesejo k boljšemu izkoristku svetlobe, pripomorejo k varovanju oziroma senčenju na sončno pripeko občutljivih rastlin, metuljnice poskrbijo za dodatno oskrbo sosednjih rastlin z dušikom in podobno) ali tudi slabosti (med rastlinami lahko prihaja do konkurence za hranila, svetlobo in prostor, v primeru potrebe po uporabi sredstev za varstvo rastlin težko preprečimo ali pa sploh ne moremo preprečiti zanosa sredstva na sosednje gojene rastline).

Cvetje privablja opraševalce

Zagotovo ste tudi v domačem vrtu opazili, da nekatere rastline z vonjem ali barvo cvetov privabljajo opraševalce, koristne vrste ali pa posamezne škodljivce. To znanje in opažanja lahko izkoristimo tudi v svoj prid in cvetoče mešanice rastlin posejemo na robove vrta (lahko tudi v cvetlično gredico) ali na več mestih v vrtu. Cvetoče rastline bodo s svojo barvo, vonjem, okusom privabljale koristne vrste, ki nam bodo pomagale pri vzpostavljanju ravnotežja s škodljivimi vrstami v posevku (dobrodošla pomoč pri tako imenovanem varovalnemu biotičnemu varstvu).

Če bomo med ali ob zelje ali cvetačo posejali rukolo, pak choi ali kitajski kapus, bodo kapusovi bolhači šli raje nanje kot na cvetačo in zelje. To so privabilni posevki za bolhače. Seveda bodo kapusovi bolhači zaradi preusmeritve pozornosti manj poškodovali zelje in cvetačo.  Lucerna je prav tako privabilna rastlina, in sicer za travniške stenice, ki bodo tako povzročile manj poškodb na solati.

Že z majhnimi spremembami v razmišljanju in ravnanju lahko postavimo osnovo za dobro letino!

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot