Vrata in okna ali kakršnekoli druge odprtine za zračenje ne sodijo med opremo, ker so sestavni del objekta, so pa zelo pomembna, saj z njimi dopuščamo vstop in izstop zraka ne glede na vrsto rastlinjaka. Poleti s pomočjo teh odprtin omogočamo zračenje in potreben prepih ter pretok zraka, pozimi tudi, a le z občasnim odpiranjem, sicer je v hladnem delu leta dobro, če vrata in okna dobro tesnijo, da v primeru ogrevanja prostora toplota po nepotrebnem ne uhaja iz njega.

Namakanje

V rastlinjakih ne gre brez namakanja. Pridelovalni prostor smo pokrili in naredili streho, kar pomeni, da moramo rastlinam dodajati vodo. Brez vode ni življenja. Gojene zelenjadnice z vodo, ki jo črpajo s pomočjo korenin iz tal, prejemajo glavnino potrebnih hranil. Zato je zelo pomembno, da jim v celotni rastni dobi omogočimo oskrbo z vodo, ki je prilagojena razvojni fazi rastlin.

Za rastlinjake je najprimernejše kapljično namakanje. Vodo po rastlinjaku razpeljemo po ceveh, ki imajo na določeni razdalji majhne odprtine, skozi katere enakomerno kaplja. Le redke rastlinske vrste prenesejo namakanje z mikro razpršilci, ki so običajno nameščeni pod stropom rastlinjaka.

A možnost namakanja s takšnim sistemom obstaja in je hkrati uporabna ne le kot sistem namakanja, ampak tudi kot sistem ohlajevanja v času visokih poletnih temperatur v pridelavi paprike ali jesenskih posevkov kapusnic in solatnic.

Ogrevanje

Za ogrevanje uporabljamo grelec ali peč ter ventilacijski sistem. Ta je primeren za velike prostore in razpihuje topel zrak po celotnem prostoru v hladnih dneh zgodaj spomladi ter jeseni in pozimi.

V rastlinjakih za ljubiteljsko pridelavo rastlin navadno ogrevamo le občasno, zato uporabimo prenosne grelne naprave, kot so električni radiatorji ali kaloriferji.

Senčilne mreže

Vedno bolj pomembna oprema vrtnarja in pridelave v rastlinjakih so mreže, ki jih poleti uporabljamo za senčenje v rastlinjaku. To so lahko posebne mreže s 30-odstotnim zmanjšanjem prepustnosti sončne svetlobe.

Rastlinjak z zunanje strani prekrijemo z mrežo v času sončne pripeke in s tem zmanjšamo ogrevanje zraka v prostoru. Poleti, ko se zrak zunaj ogreje na 35 °C, je v rastlinjaku lahko tudi več kot 50 °C, kar je za rastline lahko pogubno.

Senčenje znižuje temperaturo v rastlinjaku, s tem preprečimo sončne ožige na paradižniku in papriki, manj je stresa za gojene rastline in večja je možnost, da bodo rastline dale kakovosten in količinsko ustrezen pridelek.

Gojitvene mize in kalilniki

Med opremo v rastlinjakih sodijo tudi gojitvene mize in kalilniki. Takšno opremo uporabljajo največkrat v profesionalnih rastlinjakih pri vzgoji sadik iz dveh razlogov: više je topleje kot pri tleh, kar ustreza rastlinam v hladnem delu leta, in vrtnarjem se ni potrebno ves čas sklanjati k tlom.

Vzdrževanje rastlinjakov

Za vzdrževalna dela, popravljanje poškodb ter odpravljanje pomanjkljivosti si vzamemo čas izven glavne pridelovalne sezone. Tako po nekaj letih zamenjamo prekrivno folijo, ki se ji s časom zniža prepustnost za svetlobo, ali jo zamenjamo zaradi tega, ker je mehansko poškodovana, naluknjana ali raztrgana. Po navadi je zima čas tudi za popravilo poškodb na vratih in oknih. Pred sezono lahko tudi očistimo oziroma operemo folijo rastlinjaka, tako znotraj kot iz zunanje strani. Vodi za pranje folije dodajte detergent ali malo kisa, bolj agresivnim razkužilom (alkohol, varekina) pa se raje izognite. Po sezoni pospravite namakalne cevi, folije za prekrivanje tal in drugo opremo. Če so cevi dotrajane ali poškodovane in folija raztrgana, jih pred novo sezono zamenjajte.

Redna vzdrževalna in higiensko-tehnična opravila bodo ohranjevala rastlinjak v dobrem stanju, preprečevala višje stroške in zagotavljala kakovostno pridelavo rastlin.

Kolobarjenje v rastlinjaku

Pri pridelavi zelenjave v rastlinjakih je zelo pomemben kolobar. Paradižnika denimo ni dobro gojiti več sezon zapored na isti površini, čeprav jeseni in pozimi tam gojimo motovilec ali zimsko solato.

Bolje je, če mine vsaj eno celo pridelovalno leto preden na isto površino pride ista vrsta zelenjave.

V vmesnem času tam tudi ne gojimo sorodnic paradižnika iz družine razhudnikovk, kot sta krompir ali jajčevec. Verjetno bodo v tisti sezoni našle svoje mesto v rastlinjaku paprika, feferoni, bučke ali kumare, kot toplotno zahtevne zelenjadnice.

Mnogi pridelovalci mislijo, da je nemogoče kolobariti v rastlinjakih. Če ne gre drugače, čim bolje sledimo sistemu, da se ista vrsta ali družina zelenjave ne ponovi prekmalu na istem mestu.

Kolobar lahko popestrimo z uporabo vmesnih dosevkov in pridelavo zelenjadnic v vrstno mešanih posevkih z vključevanjem dišavnic in enoletnih zelišč. Dobro je tudi, da jeseni in pozimi v rastlinjaku pridelujete prezimne vrste zelenjave, denimo motovilec, zimski portulak, radič, listne križnice in zimske solate.

Vse to so zelo pomembne popestritve in načini za razbijanje monokulture v rastlinjakih. Poleg tega skrbimo za higieno v rastlinjaku in ga poskušamo čim bolj izkoristiti, predvsem v času, ko pridelava na prostem ni mogoča.

Igor Škerbot