Med okrasnimi luki lahko najdemo precej raznolike predstavnike. Najbolj prepoznavne so vrste in sorte, ki poženejo zelo visoka cvetna stebla z orjaškimi socvetji. Čudovit predstavnik te skupine je orjaški luk (A. giganteum). Odlična izbira sta sorti ‘Gladiator’ in ‘Ambassador’, ki poženeta več kot en meter visoka cvetna stebla, na katerih se odprejo vijolično obarvana kroglasta socvetja. Če želite še višji luk, posadite sorto A. altissimum ‘Samson’. Socvetja se bodo pri tej sorti dvignila celo do dva metra visoko. Za nekoliko drugačno barvo izberite vrsto A. obliquum z zelenkasto-rumenimi ali pa sorto ‘Mount Everest’ z belimi cvetovi.

Povsem modri so redki
Kljub številnim barvnim odtenkom vijoličnih tonov pa pri okrasnih lukih le redko srečamo povsem modre cvetove. Prav takšne boste lahko občudovali pri modrikastem luku (A. caeruleum). Vrsta izvira iz Azije, odlično se počuti tudi pri nas. Na vrtu se lahko nekoliko razširi, vendar ne povzroča težav. Iz Severne Amerike prihaja vrsta A. cernuum, pri katerem najdemo zanimiva povešava socvetja. Celotno cvetno steblo je na vrhu ukrivljeno in polno visečih rožnatih cvetov. Tudi zeleni listi pri tej vrsti niso cevasti kot je značilno za luke, temveč sploščeni.
Nekoliko drugačna velika socvetja požene vrsta A. christophii. Kljub nekoliko manjšemu številu cvetov so njegova socvetje podobne velikosti kot denimo pri sorti ‘Gladiator’. To pa daje socvetju bolj dramatičen učinek, kjer pridejo do izraza tudi posamezni cvetovi.

Luki nižje rasti
Med okrasnimi luki najdemo tudi številne nižje rastline, ki svojo manjšo višino nadomestijo z zanimivimi socvetji. Med nižjimi vrstami najdemo številne predstavnike z rožnatimi cvetovi, kar je pri večjih lukih redkost. Tako bo grede z rožnatimi cvetovi grede popestril odličen nizek luk A. unifolium. Kljub znanstvenemu imenu, po katerem bi sklepali, da ima en sam zelen list, požene v rozeti dva do tri liste. Grede popestri s svojimi prikupnimi rožnatimi cvetovi. Njegova odlika je tudi, da prenese nekaj več vlage kot preostali luki, zato se bo dobro počutil tudi na nekoliko težjih tleh. Zanimive cvetove najdemo še pri okrasni sorti drobnjaka, A. scorodoprasum ‘Art’, kjer iz škrlatnih socvetij poženejo majhni zeleni poganjki.
Že skoraj sredi poletja zacveti A. sphaerocephalon. Njegova podolgovata socvetja, polna škrlatno rdečih cvetov, se bodo odprla v začetku julija in popestrila grede v času, ko je večina okrasnih lukov že zaključila svojo sezono. Pri tej vrsti najdemo še eno zanimivost, in sicer v cvetnih glavicah požene zračne čebulice. Če jih previdno odstranite in posadite, jih lahko vzgojite v odrasle rastline.

Sončno rastišče in odcedna tla
Okrasni luki najbolje uspevajo na sončnem rastišču, ki je zaščiteno pred premočnim vetrom in ima dobro odcedna tla. Le redke vrste okrasnih lukov, kot je na primer zlati luk (Allium moly) se bodo dobro počutile tudi na hladnejšem in vlažnejšem rastišču. Če so tla težka in močneje zadržujejo vodo, moramo na dno sadilne jame dodati 5 centimetrov globok sloj grobega peska, ki bo izboljšal odcednost tal. Na težkih tleh tudi prst, s katero boste zasuli sadilno jamo, pomešajte z grobim peskom.
Sadilna jama naj bo globoka za 3-4 višine čebulice. Te se med seboj v velikosti zelo razlikujejo, zato bo sadilna jama za orjaški luk globoka približno 30 centimetrov, za zlati luk pa le dobrih 10 centimetrov. Pri manjših vrstah, kot je denimo rožnati luk (A. roseum) pustite med rastlinami 8-10 centimetrov razmika, pri večjih predstavnikih rodu pa naj bo med rastlinami vsaj 20 centimetrov prostora (še bolje pa 30-40 centimetrov). Njihova gostota sajenja je tako precej različna, zato lahko na en kvadratni meter posadimo do sto nizkorastočih lukov in le dvajset velikocvetnih, kot je denimo Allium ‘Purple Sensation’.
Na gredi posadite okrasne luke v osrednji del ali ozadje. Na ta način bodo druge trajnice zakrile neugledno listje okrasnih lukov, ki navadno začne rumeneti že v času cvetenja. Kljub temu listje odstranite šele, ko je povsem porumenelo. Rastlina si skozi zelene liste, v katerih poteka fotosinteza, nabere dovolj zaloge hrane za prihodnjo sezono. Liste najlažje odstranite tako, da jih narahlo povlečete in odtrgate. Listi so odmrli, ko jih z lahkoto odtrgamo. Če to ne gre, jih še pustite na rastlini.

Odlični tudi v loncih in aranžmajih
Okrasni luki so primerni tudi za korita in lonce. Najbolje je, če uporabite višje luke, s katerimi boste v kombinacijo dodali nekaj višine. Lonec z luki postavite za lonce z drugimi rastlinami. Te rastline bodo skrile rumeneče liste cvetne rozete lukov in tako poskrbele, da njegovi listi ne bodo skazili zasaditve. Tudi v loncih moramo luke posaditi 3-4 višine čebulice globoko oziroma vsaj 5 centimetrov nad dno substrata. Za sajenje boste zato potrebovali ustrezno globoke lonce. V lonec premera 60 centimetrov lahko posadite 3-4 čebulice večjega luka, kot sta denimo ‘Jackpot’ in ‘Globemaster’. Za sajenje uporabite večnamenski substrat, ki ga na površini zaključite s plastjo grobega peska.
Visoki okrasni luki z dolgimi cvetnimi peclji se odlično obnesejo tudi kot rezano cvetje. V vazi bodo zdržali do dva tedna. Za preprečevanje čebulnega vonja redno menjavajte vodo ali pa dodajte v vazo nekaj kapljic belila. Njihova posušena soplodja so čudovit dodatek za okraševanje v zimskem času.
Okrasni luki so odlične čebulnice, saj lahko z njimi enostavno dodamo barvitost in višino tudi na že precej na gosto zasajeno okrasno gredo, zaradi česar si zaslužijo svoje mesto na vsakem okrasnem vrtu.
Besedilo in fotografije: Matevž Likar