Med mnogimi okrasnimi rastlinami, ki jih človek goji na svojih vrtovih, je oleander eden najbolj strupenih.

V oleandru je širok spekter toksinov, zato je z njim treba ravnati zelo pazljivo. Zimzelen grm iz družine pasjestrupovk uspeva v sredozemskih pokrajinah zlasti v bližini suhih rečnih strug, kot najbolj priljubljeno okrasno rastlino pa ga gojijo po parkih, vrtovih in ob cestah. Oleander zraste v okoli šest metrov visok in široko razvejan grm. Temno zeleni, usnjati in suličasti listi iz stebla rastejo v parih ali po trije skupaj. Na koncu vsake veje zrastejo razkošna socvetja, ki se hvalijo s cvetovi bele, rožnate ali rdeče barve. Do danes so vzgojili že preko 400 različnih sort oleandrov, kar kaže na njegovo priljubljenost. Med vzgojenimi sortami so tudi oleandri z vijoličnimi ali dvojnimi cvetovi. Ker oleander potrebuje vroča in suha rastišča z zimskimi temperaturami, ki ne padejo pod ledišče, ga pri nas na prosto sadijo le v Primorju, v hladnejših podnebjih pa ga sadijo v rastlinjakih in zimskih vrtovih.

Strupen za ljudi in živali

Oleander je ena najbolj strupenih rastlin na svetu, saj vsebuje številne, mnoge še neraziskane, toksične snovi, ki so lahko smrtne za ljudi in živali. Najpogostejša toksina sta oleandrin in neriozid, ki se nahajata v vseh delih rastline, še zlasti v rastlinskem soku. Skorja oleandra vsebuje rosagenin, ki ima strihninu podoben učinek. Strupenost oleandra je tolikšna, da že dotik listov lahko povzroči huda vnetja oči in alergijske reakcije, ki se kažejo kot kožna vnetja, oleander pa ohrani svoje toksične snovi tudi, če je posušen. Ob zaužitju se znaki zastrupitve kažejo kot slabost, bruhanje, povečano izločanje sline, bolečine v trebuhu in diareja. Ob hudi zastrupitvi se pojavijo še nepravilen srčni utrip, oslabitev prekrvavitve, tresavica, epileptični napadi, koma, nastopi lahko smrt. V primeru zastrupitve je potrebno izzvati bruhanje in čim prej poiskati zdravniško pomoč.

Ljudska medicina

Uporaba oleandra v zdravilstvu je bila znana v antični in srednjeveški medicini; priporočali so ga Plinij, Paracelsus, Galen idr. Rimski učenjak Plinij v svojem delu Naturalis historia trdi, da je oleander učinkovit protistrup v primeru pikov kač, če se ga zaužije skupaj z vinom in rutico. Priporočali so ga tudi kot aboritivno sredstvo – s poparkom iz oleandrovih listov so skušali odpraviti neželeno nosečnost, a so se takšni poskusi pogosto končali zelo tragično.

Nekoč resne zastrupitve

V starejših virih najdemo številne podatke o resnejših zastrupitvah z oleandrom, tudi poskuse samomorov, poleg tega pa je imel oleander v zgodovini sloves rastline, ki je bila znana kot učinkovito sredstvo za »odstranjevanje« neželenih ljudi. Tudi v ljudski medicini na Slovenskem je bila znana uporaba strupenega oleandra. Ženske so uživale zavretek iz oleandrovega cvetja za splavitev, a je ob tem pogosto prihajalo do hudih zastrupitev. Slovenski botanik Martin Cilenšek nam v svoji knjigi Naše škodljive rastline v podobi in besedi iz leta 1892, takole opiše tragično zgodbo, ki se je pripetila neki ženski zaradi zastrupitve z oleandrom: »Mlada žena si je skuhala od oleandrovega listja čaja in ga izpila majhno čašo. Kmalu jo je začelo daviti in siliti na bljuvanje; ob želodcu jo je bolelo, in nastopale so omedlevice. Zdravnik jo je našel stegnjeno, odrevenelih in hladnih udov, jako bledega obličja in srpega pogleda. Iz njenih očij ni odseval tisti lesk, kakoršnega smo vajeni na zdravem človeku. Ustnice so se ji tresle; na vprašanja je sicer odgovarjala, toda videlo se je, da ne brez težave, in kakor hitro si prenehal govoriti, posilil jo je spanec. Bolnica je tožila posebno o grenkem okusu, kterega se ni mogla iznebiti, in o krču v levi roki. Ozdravela je.«

V nadaljevanju svoje knjige Cilenšek pojasni, da je oleander nevaren tudi za živali kot so ovce, osli, konji in vse ostale živali, ki se pasejo, ter navede nekaj primerov zastrupitev: »Močnemu konju so dali oleandrovega prahú. Spočetka je izgubil vso moč, potem je zaspal in poginil. Jednaka se godi ovcam, ako so pile vodo, v kteri smo namakali oleandrovo listje. /…/ Ako namakaš pšenico ali ječmen v obari od oleandrovih listov in daš tako zrnje potem perotnini, pogine ti v dveh ali treh dneh.« Strupenost oleandra pa je tolikšna, da te v omotico lahko privede že vonj oleandrovega cvetja, kot navaja Cilenšek: »Ni varno imeti mnogo cvetočih oleandrov v spalnici; že večkrat so se dogodile na tak način nesreče. Počivaš li v južni Evropi opoldne v oleandrovi senci, napada te omotica, sili te na bljuvanje, in tvoje moči ti začnejo pešati.«

Povezava z oljem

Kadar oleandri zbolijo, začno v steblu in koreninah proizvajati posebno svetlo rjavo in po vonju žarko olje. Sčasoma (z napredovanjem bolezni) se zgodi, da prav tako toksično olje nasiči celotno prst v okolici rastline. To je najverjetneje tudi razlaga za botanično ime rastline, saj Olea v latinščini pomeni olje.

Vse to pa naj nas ne prikrajša za občudovanje, ki ga je rastlina zaradi svoje lepote zagotovo vredna!

Vlasta Mlakar