Škoda, ki jo povzročijo, pa je odvisna od razvojne faze zelenjadnice, vremenskih razmer in številčnosti škodljivca. Sklop rastlin in pridelek zelenjadnic pogosto zdesetkajo talni škodljivci (na primer strune, talne sovke in navadni bramor). Mnogim preglavice povzroča tudi veliki voluhar, težko so obvladljivi tudi polži. V vročih in suhih letih težave povzročajo resarji in pršice, v letih oziroma obdobjih z zmernimi temperaturami in nekoliko višjo zračno vlago listne uši. Preglavice povzročajo tudi ličinke različnih metuljev, moljev in muh, na nekaterih območjih stenice ter resarji in ščitkarji (slednja predvsem pri pridelavi v zaščitenih prostorih). Ponudba insekticidov, dovoljenih za uporabo v ekološki pridelavi, je omejena in mnogi skušajo težave s škodljivci zmanjševati z uporabo biostimulantov. V ponudbi jih je vse več in pogosto se je težko odloči, katero je v danih razmerah najbolj primerno. Le redko se odločamo za setev privabilnih posevkov (verjetno predvsem zaradi premalo znanja in izkušenj) ali uporabo protiinsektnih mrež oziroma prekrivk.

Protiinsektne mreže in prekrivke

Z uporabo protiinsektnih mrež lahko posevke zaščitimo predvsem pred letečimi žuželkami. Podobne učinke lahko dosežemo tudi z uporabo agrokopren ali vlakninastih prekrivk. S prekrivanjem preprečimo letečim žuželkam dostop do zelenjadnic ali vsaj zmanjšamo škodo, ki bi jo na rastlinah naredile zaradi hranjenja in prenosov bolezni. Prekrit posevek hkrati onemogoča dostop do gojenih rastlin tudi divjadi in ptičem, posevek pa je zavarovan tudi pred točo, vetrom in močnim dežjem.

Posevek je najbolje prekriti takoj po presajanju sadik, v primeru sajenja rastlin pa takoj po vzniku, ob pojavu prvih pravih listov. Če škodljivcev ni, prekrivanje ni smiselno. Posevke moramo prekriti še pred naletom škodljivcev. Neposredno prekrivanje je priporočljivo pri pridelavi vrtnin, ki imajo dobro nosilnost (na primer kapusnice in solatnice). Pri ostalih vrtninah (na primer čebula) si pomagamo s postavitvijo nosilne konstrukcije, na katero namestimo prekrivko. Če so škodljivci že napadli rastline ali so prisotni v tleh, prekrivka ne bo imela želenega učinka. Škodljivci se lahko pod prekrivko razmnožijo še bolj, ker imajo ugodno mikroklimo, poleg tega je preprečen dostop njihovim naravnim sovražnikom in opraševalcem.  Prekrivke moramo ob straneh dobro obtežiti ali zadelati v tla in po potrebi poškodovane dele čim prej zakrpati.

Rastline so pod prekrivkami slabše osvetljene, bolj nežne in ”pretegnjene”. V prekritih posevkih je nihanje temperature manjše in pri zgodnji pridelavi lahko tako posevke zaščitimo tudi pred nizkimi temperaturami. Izhlapevanje vode iz prekritih posevkov je manj intenzivno, kar zmanjša potrebe po namakanju in hkrati vpliva na povečanje vlažnosti v posevku, kar lahko pospeši razvoj nekaterih bolezni.

Se nadaljuje.

Iris Škerbot