Nadzemni deli zelnatih jeseni propadejo, zimo pa preživijo njihovi podzemni deli. Spomladi iz njih požene nova rastlina. 

Trajni pleveli so velika kopriva (Urtica dioica), topolistna kislica (Rumex obtusifolius), njivski slak (Convolvolus arvensis). Med trajne plevele uvrščamo tudi rastline, pri katerih rastejo listi neposredno iz korenin, na primer navadni regrat (Taraxacum officinale) in navadna regačica (Aegopodium podagraria). Trajna plevela z olesenelimi stebli sta črni bezeg (Sambucus nigra) in robida (Rubus fruticosus). Zimo preživita, ker shranjujeta rezervne snovi v olesenelih steblih in vejah. Tudi oleseneli zimzeleni navadni bršljan (Hedera helix) lahko postane zelo nadležen plevel.

PREVENTIVNI UKREPI

Trajni pleveli imajo podzemne mesnate korenine, rizome in druge shranjevalne organe, ki jih težko nadzorujemo. Okopavanje in prekopavanje ter strojno obdelovanje tal razseka korenine in rizome na majhne dele, a jih s tem ne uniči. Iz mnogih poženejo nove rastline. Tako enoletnim kot trajnim plevelom lahko na različne načine preprečimo naselitev in razvoj. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi si lahko prihranimo veliko napornega dela pri poznejšem zatiranju plevela. Preden posadimo rastline, s površine tal ročno ali kemično odstranimo ves plevel. Plevela se pogosto zelo težko znebimo, kadar se naseli med posajene rastline. Dodatek apna k zelo kisli prsti bo odvrnil nekatere plevele, ki uspevajo v kislih tleh, na primer poljsko bekico (Luzula campestris). Bujne in zdrave rastline učinkoviteje tekmujejo s plevelom kot šibki primerki. Rastline, ki so močno olistane, dajejo močnejšo senco, kar onemogoča kalitev semen plevela. Nekatera zelenjava, kot na primer krompir, dobro tekmuje z enoletnimi pleveli in ohranja s pleveli nenaseljeno površino. Nekatere rastline rastejo v gostih preprogah, ki preprečujejo kalitev semen plevela. Koristne so v delih vrta, kjer se zaradi sence, obilne vlage ali zelo suhih tal bohoti plevel. Pri izbiri pokrovnih rastlin se izogibamo agresivnih.

ZATIRANJE Z ORGANSKO ZASTIRKO

Zgodaj spomladi nanesemo na površino tal 2,5 do pet centimetrov debelo organsko zastirko brez plevela, denimo listje, lubje ali šotni nadomestek, kar plevelu prepreči kalitev. Nikoli ne smemo uporabiti vrtnega komposta ali neuležanega hlevskega gnoja, ker vsebujeta mnoga semena plevelov. Trajni pleveli lahko poženejo tudi skozi plast zastirke, ker pa so zakoreninjeni v rahlem okolju, jih sorazmerno lahko odstranimo.

ČRNA FOLIJA

Folijo položimo neposredno na površino tal, kar prepreči uspevanje enoletnim plevelom. Ta način je uspešen tudi pri trajnih plevelih, kot na primer njivski preslici (Equisetum arvense) in njivskem slaku, ki se na površini, prekriti s folijo, ne pojavita vsaj dve sezoni. Črna folija je uporabna za prekrivanje tal v sadnih in zelenjavnih vrtovih. Folijo naluknjamo, da posajene rastline nemoteno rastejo skozi odprtine.

ZATRAVLJANJE GRED

Nekaterih trdovratnih trajnih plevelov, kot sta njivska preslica ter zajčja detelja, tudi z večkratnimi mehanskimi in kemičnimi zatiranji ne moremo uničiti. Zapleveljene grede lahko zatravimo in jih nato nekaj let kratko kosimo. Postopek bo čez nekaj časa odstranil večino plevela.

Razraščen plevel odstranjujemo na tri različne načine: z ročnim pletjem, mehansko in kemično. Ročno pletje, okopavanje in pletje z vilami so največkrat edini načini odstranjevanja plevela s cvetličnih gred, zelenjavnega vrta in majhnih površin, kjer uporaba kemičnih sredstev ne pride v poštev zaradi škodljivih učinkov na sosednje gojene rastline. Majhne zaplate trajnega plevela, kot sta navadna regačica in plazeča pirnica, lahko izruvamo z vilami, vendar moramo paziti, da v zemlji ne pustimo delčkov rizomov, korenin ali čebulic, iz katerih zrastejo nove rastline. Mesec dni pozneje odstranimo na novo zrasel plevel. Plevel najlažje izruvamo v suhem vremenu. V deževnem vremenu izruvan plevel s površine odstranimo, da se ponovno ne zakorenini. Okoli gojenih rastlin moramo okopavati previdno in plitvo, da ne poškodujemo njihovih korenin.