Ti so naravnani na zatiranje že navzočih škodljivih organizmov. Med ukrepe neposrednega varstva oziroma direktne ukrepe prištevamo fizikalne, biotehniške, biotične in kemične ukrepe.

Vroča ali mrzla obdelava
Fizikalni načini obvladovanja škodljivih organizmov zajemajo različne ukrepe, predvsem pa tiste za preprečevanje oziroma omejevanje dostopa škodljivih do gojenih rastlin ter ukrepe za lovljenje oziroma uničevanje (zatiranje) škodljivih organizmov.
Verjetno ste na vaš vrt v preteklosti nehote že naselili kakšno neželeno vrsto rastlin (plevel), ki vam je potem povzročal nemalo preglavic. Take rastline na vrtove navadno zanesemo s setvijo neprečiščenega semena rastlin, ki jih na primer želimo uporabiti za zeleno gnojenje, ali pa s setvijo te rastline zgolj želimo popestriti kolobar in pestrost vrst na vrtu. Neželene rastline se pogosto naselijo tudi ob izmenjavi sadik, ki smo jih skupaj s koreninsko grudo prenesli z vrtov prijateljev, pa ob sajenju nismo bili pozorni na komaj vznikle rastlinice v koreninski grudi in podobno. Težavam se bomo izognili z odstranitvijo primesi med semeni oziroma s čiščenjem semena, ki smo ga pridelali sami ali kdo drug.
Mnogim nevšečnostim se lahko izognemo tudi s toplotno obdelavo semena in sadilnega materiala. Uničevanja patogenih bakterij, fitoplazem ali virusov v sadilnem materialu se lahko lotimo s potapljanjem semena ali drugega sadilnega materiala (cepljenke, cepiči …) v vodno kopel za določen čas na določeno temperaturi, vendar je izvedba tega ukrepa doma težavnejša, saj je zahtevnejša in jo zato raje prepustimo profesionalcem. Škodljivih organizmov se nasprotno lahko lotimo tudi z nizkimi temperaturami. Verjetno ni pridelovalca fižola v zrnju, ki tovrstnega ukrepa ne bi izvedel vsako jesen in tako zmanjšal težave s fižolarjem (Acanthoscelides obtectus). Potrgan fižol čim prej izluščimo in zrnje zamrznemo. Zadoščalo bo zamrzovanje na -18 °C za 2 do 3 dni. Zrnje nato odmrznemo in v vrečah iz gostega platna shranimo v čistem in hladnem skladišču. Fižol pri tem ne izgubi kalivosti in je primeren tudi za seme.

Ustrezna obdelava tal
V boju s škodljivci, ki živijo v tleh, je pomembna tudi pravočasna in ustrezna obdelava tal. S tem ukrepom lahko vplivamo na primer na zmanjševanje populacije polžev, saj pri tem razdremo razpoložljiva naravna zavetišča polžev in na površje obrnemo njihova jajčeca, da se v toplem vremenu posušijo. Lopatanje tal na površinah, na katerih imamo težave s polži, je priporočljivo opraviti pozimi ali zgodaj spomladi, saj tako polže in njihova jajčeca izpostavimo še neugodnim vremenskim razmeram. Obdelava tal je pomemben ukrep tudi pri zmanjševanju številčnosti ogrcev različnih hroščev v tleh.
K zmanjševanju številčnosti nekaterih škodljivcev in tako posledično tudi k zmanjševanju možnosti za nastanek škode lahko bistveno pripomoremo z ročnim odstranjevanjem škodljivcev. Na domačih vrtovih se tako pogosto lotimo pobiranja in uničevanja jajčec, ličink ali odraslih osebkov koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata), jajčec ali gosenic kapusovega belina (Pieris brassicae), repnega belina (Pieris rapae) in podobno.

Različni inertni materiali
Že naši predniki so za obvladovanje škodljivcev pogosto uporabljali različna inertna prašiva oziroma materiale. Najpogosteje so posegali po pepelu, uporabna sta na primer tudi mleti apnenec in diatomejska zemlja in podobni materiali. Z njim v jutranji rosi posujemo rastline s škodljivci in tako dosežemo, da se material obdrži na rastlini in bodisi draži škodljivca ali pa površino rastline ”naredi” nezanimivo za škodljivca. Omenjene materiale pogosto posipamo po fižolu za zmanjševanje težav s črno fižolovo ušjo (Aphis fabae), po kapusnicah za zmanjševanje težav s kapusovimi bolhači (Phyllotreta sp.), pisano stenico (Eurydema ventrale) in podobno. Uporaba različnih materialov, kot so na primer suha žagovina, oster pesek, smrekove iglice, ječmenove pleve, posušene in zdrobljene jajčne lupine, apno, kamena moka ali lesni pepel, je dobrodošla tudi v boju s polži. Te materiale potrosimo v malce širšem pasu okoli posebej ogroženih gred ali rastlin in tako oblikujemo nekakšne obrambne pasove, ki ovirajo ali preprečujejo prehod polžev. Seveda je potrebno po padavinah nanose teh materialov obnoviti.

Barvne lepljive plošče in svetlobne vabe
V manjši meri lahko številčnost nekaterih škodljivcev zmanjšamo tudi z uporabo barvnih lepljivih plošč ali svetlobnih vab. Namenjene so predvsem spremljanju pojava škodljivcev in so neselektivne, kar pomeni, da se nanje poleg škodljivcev lahko prilepijo tudi koristni organizmi (polonice, navadna tenčičarica, čebele …). Zato pozor – nikar ne pretiravajmo s številom izobešenih plošč in pred obešanjem se podučimo, kdaj je pravi čas za spremljanje in omejevanje številčnosti posameznih škodljivcev z barvnimi lepljivimi ploščami. Sicer pa velja, da lahko z rumenimi lepljivimi ploščami spremljamo večino škodljivcev, z modrimi spremljamo na primer resarje (Thysanoptera), z belimi na primer jabolčno grizlico (Hoplocampa testudinea) na jablanah in podobno.

Postavljanje različnih ovir
Pri pridelavi zelenjave na manjših površinah lahko različnim škodljivcem preprečimo ali otežimo dostop do naših rastlin oziroma njihovo premikanje s postavljanjem različnih ovir. Verjetno večina najprej pomisli na možnost prekrivanja posevkov čebulnic z agrokoprenami ali protiinsektnimi mrežami pred naletom na primer porove zavrtalke (Napomyza gymnostoma) ali posevkov cvetače in zgodnjega zelja pred naletom kapusove muhe (Delia radicum). Kapusovi muhi lahko dostop do koreninskega vratu v našem vrtu posajenih kapusnic otežimo tudi z uporabo ovratnikov iz filca (izdelamo jih lahko sami), ovratnikov iz zmečkanega papirja … Pomembno je, da z njimi še pred letom kapusove muhe prekrijemo koreninski vrat in ovratnike na nekaj dni pregledamo in po potrebi iz njih odstranimo odložena jajčeca ali izlegle ličinke ali pa jih v primeru uporabe zmečkanega časopisnega papirja preprosto zamenjamo.
V sosednjih državah se v boj s polži v vrtovih podajo tudi z namestitvijo nekaj centimetrov visoke varovalne ograje iz pocinkane pločevine ob robove vrtov. Pločevina je na zgornjem robu zakrivljena v smeri, iz katere prihajajo polži, z njeno namestitvijo pa preprečujejo prehod polžev na vrtove.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot