Z njimi lahko lepo predelimo vrt in ga razdelimo na posamezne funkcionalne dele. Tako jih lahko uporabimo, da razmejimo prostor namenjen druženju in bolj zasebni prostor za počitek in sproščanje. Z njimi lahko lepo zaključimo teraso in ustvarimo prehod k preostalemu vrtu.

Takšna predelitev vrta izboljša videz in občutek vrta, saj nikoli ne bomo zaobjeli celotnega vrta z enim samim pogledom. Radovednost nas bo gnala, da se sprehodimo skozi vrt in pokukamo, kaj se skriva za živo mejo. Pri tem nikakor ni nujno, da ostanemo omejeni na strogo obrezane strukture, saj lahko takšno predelitev ustvarimo tudi s cvetočo živo mejo, ki jo pustimo rasti v bolj naravni obliki grma.

Z oskrbo začnemo že pri sajenju
Ne glede na namembnost in videz bo vsaka živa meja potrebovala redno oskrbo.

Pravzaprav se oskrba začne že pri samem sajenju, saj je pomembno, da živi meji zagotovimo najboljše možne pogoje. V ta namen izkopljite sadilni jarek, ki je dvakrat širši kot koreninska gruda sadik. Dno jarka nekoliko zrahljajte in vanj dodajte kompost ali zrel hlevski gnoj. Tako boste izboljšali samo strukturo tal in zadrževanje vode. Na zelo težkih tleh dodajte tudi nekaj grobega peska, ki bo pospešil odtekanje vode in preprečil morebitne težave zaradi gnitja korenin. Sadike nato razporedite v eni ali dveh vrstah v sadilni jarek in previdno zasujte ter okrog sadik nasujte zastirko iz lubja.

Takoj ob sajenju pa se začne tudi redno obrezovanje žive meje. Če ste posadili živo mejo iz listavcev, jo morate obrezati že ob sajenju. Rastline skrajšajte za polovico višine. Tako boste vzpodbudili bolj košato razrast rastlin vse od tal pa do vrha krošnje. Za razliko od listavcev, iglavcev ob sajenju ne skrajšajte. Prvo sezono živo mejo obrežite najmanj dvakrat, kar bo pomagalo pri zgoščevanju poganjkov.

Redno obrezovanje je obvezno
Podobno kot trata tudi živa meja potrebuje redno oskrbo skozi celotno sezono. Pri tem je potrebno pri obrezovanju upoštevati nekaj pravil, ki bodo zagotovila optimalno rast rastlin.

Vse žive meje potrebujejo vsaj eno obrezovanje na sezono. Pri večini je bolje, če jih obrežemo vsaj dvakrat, medtem ko potrebujejo zelo hitro rastoče žive meje celo še tretje obrezovanje na sezono. Pazite samo, da žive meje ne boste obrezovalo pozneje kot v avgustu, saj lahko vzpodbudite razvoj mladih poganjkov, ki se ne bi utegnili utrditi do prve zmrzali in bodo podlegli mrazu.

Pri vsakem obrezovanju živo mejo nekoliko skrčite, da ne preraste prostora, ki ste ji ga namenili in jo hkrati tudi oblikujte. Najprimernejša oblika za rastline, ki prenesejo tudi rahlo senco, je oblika pravokotnika. Na takšno obliko lahko obrežete žive meje iz gabra, bukve in tise. Rastline, ki potrebujejo nekoliko več sonca, pa je bolje obrezati na obliko trapeza. S to obliko bodo spodnji deli pomaknjeni nekoliko navzven, kar bo zagotovilo dovolj svetlobe tudi spodnjim delom žive meje. Pri grmovnicah, kot sta kalina in lovorikovec, se lahko odločimo še za obliko loka, ki se lepo sklada z njuno naravno rastjo.

Obrezujemo s škarjami za živo mejo, le pri rastlinah z večjimi listi, kot sta lovorikovec in bodika, je bolje, če za obrezovanje uporabite navadne vrtne škarje. Obrezovanje s škarjami za živo mejo bi pri teh rastlinah na grmu pustilo veliko na pol prerezanih listov, ki bi dobili grd posušen rob, kar bi skazilo sam videz žive meje.

Pomladitev zapuščene žive meje
Če ste morda nekoliko pozabili na svojo živo mejo in se je zato preveč razbohotila, jo morda lahko še vedno uredite s pomlajevanjem. Slednje deluje le pri listavcih in tisi, ki se obrastejo tudi iz olesenelih delov. Preveč razbohotene žive meje iz preostalih iglavcev boste žal morali v celoti nadomestiti z novimi rastlinami.

Za pomlajevanje prvo sezono eno stran žive meje močno obrežite in jo zožite do želene širine. Naslednje leto ponovite močan rez še na drugi strani žive meje. Tako boste rastline zožili in pomladiti ter hkrati zmanjšali stres, ki ga tako močan rez povzroči rastlini.

Pomlajevanje lahko izvedete tudi na bolj naravno oblikovanih živih meja. Pri teh rastline pomlajujemo tako, da vsako leto odstranimo tretjino poganjkov. Pri tem začnemo z najstarejšimi poganjki. Po treh letih boste tako pomladili celotno rastlino.

Žive meje so odličen in v zadnjem času žal nekoliko spregledan element vrta. Čeprav zahtevajo nekoliko več oskrbe, vas to ne sme odvrniti od tega, da ne bi izkoristili njihovih prednosti tudi v svojem vrtu.

Matevž Likar