Dovoz do hiše in okoli nje nekaj, čemur ne moremo reči vrt, ampak zemljišče, posajeno s travo. Niti ene rastline. Takih primerov je bilo kar nekaj.

Pri nas so navade drugačne. Vrt nam veliko pomeni in če nimamo svoje hiše in zemlje, si ga ustvarimo na terasi ali balkonu. Tudi tisti, ki imajo več prostora, radi posadijo kakšno uporabno rastlino bliže kuhinji, da je pridelek zelišč in zelenjave pri roki. Tovrstni nasadi so primerni tudi za tiste, ki nimajo časa in znanja, saj so manjše količine rastlin v posodah bolj obvladljive.

V posodah na balkonih ali terasah lahko med drugim gojimo paradižnike, mladi krompir, stročji fižol, solate vseh vrst, jagode, zelišča, korenček, bučke, čili, borovnice in podobno. Odvisno tudi od velikosti prostora.

Paradižnik

Ne glede na to, kako malo časa imate po svojem mnenju, vsekakor ga imate dovolj za gojenje paradižnika, saj ni pravega poletja brez vonja po paradižniku v zraku. Posadite lonec bazilike  poleg paradižnika in zavijte sočne češnjeve paradižnike v liste bazilike. Navdušeni boste nad sožitjem teh dveh okusov. Lahko se poigrate s posebnimi sortami vijolično in rumeno obarvanih plodov paradižnika ali pa s progastim paradižnikom. Če jih ne vzgojite sami, sadike kupite sredi maja in jih posadite na prosto. Namenite jim sončen in pred vetrom zaščiten prostor, ker imajo radi vročino. Po cvetenju jih vsake dva tedna zalijte s tekočim gnojilom, bogatim s kalijem.

Obstajajo trije tipi paradižnika in vsak je primeren za drugačen način gojenja. Tip paradižnika izberite glede na lonec, v katerem ga boste gojili.

Grmičaste sorte ne potrebujejo opore in zrastejo približno 30 centimetrov visoko, zato so najprimernejši za okenska korita in lonce.

V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite en grm, v večje korito pa dva. Prednost te vrste je, da ni treba privezovati sadik ali odstranjevati divjakov, slaba stran pa je, da vsi plodovi dozorijo naenkrat.

Povešave sorte se spuščajo čez robove posod, zato je najbolje, če jih posadite v viseče košare.

Paradižniki v vrsti zrastejo visoko, potrebujejo oporo in jih je najbolje gojiti v velikem loncu ali vreči za sajenje. Plodovi zorijo vse poletje do sredine jeseni, tako da na majhnem prostoru dobite stalen pridelek. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite do štiri stoječe paradižnike, ki jih privežete ob bambusove palice, te pa postavite v stožec tako, da se na vrhu stikajo. Zalistnike redno odstranjujete in tako usmerite energijo v rast plodov. Ko rastlina oblikuje šest kolen Paradižnikov, to je proti koncu poletja, odrežite vrh rastline takoj nad kolenom.  Če tega ne naredite, bo rastlina še naprej rasla v vrh in tvorila sadeže, ki ne bodo dozoreli pred nastopom hladnega vremena.

Mladi krompir

Nekaj čarobnega je v tem, ko prevrnete lonec zemlje na tla in stresete substrat s svežega mladega krompirja, nato ga skuhate in svoj pridelek pojeste na licu mesta s koščkom svežega masla in mete, ki ste jo sami pridelali. Krompir, ki raste na vrtu, je magnet za polže in druge škodljivce. Vendar pa tisti, ki raste tako visoko v koritih, loncih in vrečah za sajenje, ne privlači škodljivcev. Po navadi so gomolji brez madežev in sijoči, potrebno je minimalno splakovanje v vodi, da odstranimo zemljo. V vrtnih centrih se pozanimajte za ustrezne sorte mladega krompirja, ki ga seveda ne boste pridelali za ozimnico, ampak za prvi sezonski krompirjev užitek.

Potrebujete posodo s premerom vsaj 30 centimetrov, na primer gumijasto korito, veliko plastično vedro, lonec ali vrečo za sajenje (neprosojno). Izogibajte se globokim loncem, saj potrebujejo rastline za rast gomoljev sončno svetlobo. Če boste uporabili vrečo za sajenje, zavihajte njene robove navzdol, ko posadite gomolje, nato pa jih ponovno privihajte, ko zasipate rastlino z zemljo – to zagotavlja rastlini dovolj sončne svetlobe. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite dva gomolja, prilagodite količino glede na velikost lonca.

Se nadaljuje.