Z vzgojo začnemo že pri mladičih, ki jim, seveda napačno, zaradi njihove mladosti običajno popuščamo. Pri vzgoji mačke moramo biti predvsem vztrajni, nepopustljivi, mirni in potpežljivi.

Prijazno prigovarjanje, božanje in pohvalo mačke hitro razumejo. Nikoli jih ne udarimo ali preplašimo, ker bodo postale zaradi strahu boječe in hkrati nevarne.

 Vzgoja mačk temelji predvsem na privajanju, to pa je seveda dolgoročnejše. Že mladička odvadimo vseh navad, ki nas motijo. Ne dovolimo mu prevelike šegavosti in nespodobnosti oziroma navad, ki bodo pri odrasli mački postale neznosne. Mačke zelo rade plezajo po gospodarju in napadajo njegove noge. Pri mladiču nas to ne moti. Ko pa bo pozneje skočila na nas odrasla mačka s kremplji in zobmi ter nam ob tem strgala nogavice in nas opraskala, nam zanesljivo ne bo vseeno. Zato v takih primerih mlado muco takoj nežno, vendar odločno odstranimo in ji podtaknimo drugo igračo: žogico, papirnato kepico ali kaj drugega. Tudi skokov na gospodarjev hrbet mladi mački nikoli ne dovolimo. Pozneje bi nas stalo precej več truda, da bi jo tega odvadili.

Plezanje po zavesah

Če hočemo obvarovati v sobi zavese, nikar ne puščajmo mladih mačk brez nadzora. Dolge, nihajoče zavese mlade živali naravnost vabijo, da se začnejo igrati z njimi in seveda plezati po njih. Dokler mladič ne odraste (med 6. in 12. mesecem), je najbolje, da odstranimo zavese v sobi, kjer ga imamo. Če pa se zgodi, da ga dobimo pri dejanju samem, ga nežno in previdno vselej znova snemimo, za trenutek zadržimo v roki in nepremično glejmo. Z ostrejšim glasom mu zapovejmo »fuj!«. Nato spustimo žival na tla in jo pripravimo k drugi igri.

Nekatere mačke so tudi trmaste in vedno znova plezajo po zavesah, včasih nas celo izzivalno gledajo zviška. Takrat nastopimo strožje.

Poškropimo jih s curkom vode iz razpršilnika za rože ali z dišečim sprejem, ki ni nevaren za sluznico, oči in nos (dezodorans). To naredimo tako hitro, da mačka ne bo niti opazila, od kod prihaja neprijetnost. Takoj bo odskočila.

Res si morajo mačke brusiti kremplje, vendar nikakor ne na oblazinjenem pohištvu, na katerega se najraje spravijo. To jim preprečimo, če jim v kot prostora, kjer prebivajo, postavimo desko za praskanje ali staro, narobe zvito preprogo. Prodajajo posebne, z zeliščnim vonjem prepojene stebre iz trpežnega kartona, na katerih si mačka rada brusi kremplje. Vzdržijo tudi po več let. Največkrat mačka sama odkrije pomen takšnih predmetov, sicer pa jo spravimo, takoj ko se loti oblazinjenega pohištva, proč in ji položimo šape na tako desko, steber ali staro, zvito, pokonci na zid naslonjeno preprogo. To tolikokrat ponovimo, dokler mačka ne bo razumela, kje si lahko brusi kremplje. Če pa bomo raztrgano pohištvo znova preoblekli, vzemimo trdo tkanino brez široko tkanih niti in brez zank.

Prosjačenje

Včasih se zgodi, da mlada mačka zleze na pogrnjeno mizo in išče kak priboljšek zase. Dobro vzgojena mačka se mora do sitega najesti, še preden družina sede k mizi. Če med obedom prosjači (kar zna mnogo bolj ljubko kot pes), ji ne smemo dati niti koščka.

Razvajene mačke rade jedo, ko je družina pri jedi. Zgodi se, da kakšna mačka prinese iz kuhinje svoj košček mesa prav v trenutku, ko vsi kosijo, in pod mizo je svoj zalogaj.

Med kosilom ji torej nikoli ne dajmo hrane. Če pri prosjačenju ne bo uspela, bo kmalu obupala in odšla na svoj prostor, medtem ko bodo družinski člani jedli. Seveda ob tem mačka ne sme biti lačna, ampak dobro nahranjena.