To so vrtovi, ki so vse bolj sterilni, več je cest in drugih betonskih površin. Tako smo ježa privedli na rob izumrtja. Da pa se to ne bi zgodilo, lahko pripomoremo tudi sami.

Na Zemlji živi 15 vrst ježev, dve vrsti ježev živita v Evropi. Na vzhodu Azije in Evrope najdemo beloprsega ježa (Erinaceus concolor), na zahodu Evrope pa rjavoprsega ježa (Erinaceus europaeus). Pri nas lahko srečamo obe vrsti.

Ježi se večinoma prehranjujejo zvečer. Čez dan so skriti v varnih zavetjih, ki so si jih zgradili iz listja ali vejic, ali pa se skrivajo v našem kompostniku.

Odrasli ježki dosežejo težo do kilograma, v jesenskem času, ko si delajo zalogo za zimsko spanje, pa lahko tehtajo dva kilograma. V dolžino zrastejo med 20 in 30 cm. Imajo kratek rep in še kar dolge noge. Po hrbtu so pokriti z rjavo belimi bodicami. Trebuh in glavo prekriva groba dlaka, ki je rumeno rjave barve. Glava je koničaste oblike, oči so majhne, uhlji so krožni.

Samica lahko koti enkrat ali dvakrat letno. Brejost traja 48 do 60 dni. Skoti od dva do deset slepih mladičev, ki sesajo pri materi od 3 do 4 tedne. Po šestih tednih so majhni ježki samostojni.

Ježke največkrat najdemo na gozdnem robu, ki je obraščen z grmovjem, veliko jih je tudi v parkih in na vrtovih.

So vsejede živali. Prehranjujejo se s polži, gosenicami, deževniki, mladimi mišmi, žuželkami, žabami in drugim. Radi se tudi posladkajo z jagodičevjem in drugim sadjem.

Nevarnosti za ježe

Vrtne kosilnice: V poletnih mesecih ježi radi spijo v visoki travi. Višja trava se v naših vrtovi ponavadi nahaja ob živih mejah ali grmičevju. Če teh mest prej ne pregledamo, lahko ježka poškodujemo z noži kosilnic ali nitko. Za ježka so takšne poškodbe usodne.

Kurjenje: V času pred kresovanji na kup postopno nabiramo veje in kot ta kup čaka na kurjenje, ježi v njem najdejo zavetje. Zavetje za ježke predstavljajo tudi kupi odpadnega materiala, ki niso primerni za na kompost in jih vrtičkarji zažigajo. Najbolje je, da takšne kupe naredimo in prižgemo še isti dan, da se vanj ne morejo skriti ježki.

Kompostni kup: Ježki imajo zelo radi topla mesta (predvsem samičke) in to kompostni kup vsekakor je – vir toplote. Ob premetavanju ali praznjenju kompostnika bodimo previdni, da z vilami ne poškodujemo ježa. Preden začnemo z delom, preverimo, če se v našem kompostnem kupu kaj dogaja.

Ceste in avtomobili: Vsi vemo, da zelo veliko nevarnost za ježe predstavljajo avtomobili. Ježi se avtov prestrašijo in se zvijejo v klobčič, kar pa zadevo samo še poslabša. Ko smo v avtomobilu (predvsem v večernem času), bodimo previdni in pozorni na ježe ob ali na cesti.

Smeti: V zadnjem času je bilo izdanih veliko opozoril, da ne smemo odmetavati smeti v naravi. Ježki so zelo radovedne živali in če bodo našli kje lonček z ostanki sadnega jogurta ali sladoleda, ga bodo z velikim veseljem polizali. Težava nastane, ko iz lončka ne bodo mogli zlesti. Tako bodo zaradi lakote poginili ali pa postali zelo lahek plen plenilcem. Bodimo obzirni in smeti odlagajmo v zato namenjen smetnjake.

Strupi (strupi za polže): Velikokrat v naših vrtovih uporabljamo strupe za polže. Te strupe ali zastrupljene polže lahko poje tudi jež, ki potem pogine v velikih mukah. Če je le možno, se temu izognemo in poskusimo pobirati polže ročno.

Kako lahko pomagamo ježem

– Če ježa najdemo podnevi na vrtu ali med sprehodom, pomeni, da je z njim nekaj narobe. Ježi so namreč nočne živali in jih zelo redko srečamo podnevi. V takšnem primeru je najbolje, da ježa damo v škatlo in ga odpeljemo k veterinarju, da ugotovi, kaj je narobe z njim.

– Če srečamo majhnega ježa,težkega manj kot 600 gramov, ki še ne zna poskrbeti zase, ga poberemo, zavijemo v brisačo, damo v škatlo in odnesemo k veterinarju, da primerno poskrbi zanj.

– Na vrtu lahko ježem nastavimo tudi hrano. To ne sme biti mleko ali kruh, saj ježki ne prebavljajo laktoze. Nastavimo jim mačjo hrano ali brikete. Prav tako je dobrodošla primerna posodica z vodo.

– Na vrtu pripravimo tudi kupe vej, listja, kompostne kupe ali celo hišice, narejene posebej za ježke, da lahko tam prezimijo. Postavimo jih na mestih, kjer vemo, da bo mir. Pustimo tudi nekaj sadja, ki bo posladek za naše vrtne prijatelje.

– V vrtni ograji naredimo prehode, skozi katere bodo lahko ježki odhajali in prihajali brez težav.

Ježi so naši prijatelji, zato poskrbimo, da bodo preživeli in bodo lahko še naprej koristni tudi za naše zanamce.

Tanja Kozar Planinšek