Tako izdatne vode pa ne zlijemo k vrtnici kar z vedrom ali s pomočjo cevi, ampak z desetlitrsko zalivalko, saj bo le tako voda počasi pronicala do korenin. Če vlijemo večjo količino vode naenkrat, je močan curek in voda odteče po površini zemlje, ta pa se zaskorji. Zalivanje mora biti tako izdatno, da voda prodre od 50 do 60 centimetrov globoko, kjer je večina vrtničnih korenin. Vrtnice imajo globoke korenine in lahko dobro uspevajo tudi v dolgih, vročih poletjih, v skoraj sušnih razmerah, posebno, če so dobre rasti. V takih razmerah pa so cvetovi manjši kot navadno in se tudi prej odprejo. Sonce lahko ožge cvetne liste.

V času cvetenja vrtnic ne smemo zalivati v močni svetlobi, ker lahko na ta način škodujemo cvetovom. Najboljše je, če zalivamo zvečer.

Pazimo tudi, da pri zalivanju ne zmočimo listov, saj so mokri listi vaba za okužbe. Najbolje je, če zalivamo s postano vodo. Vrtnice v cvetličnih loncih zalivamo vsak drugi dan, če je zelo vroče in suho, pa vsak dan.

Pletje ali zastirka

Greda z vrtnicami mora biti do čistega opleta in okopana. Listi s plevelom podraščenih vrtnic se zjutraj in po dežju precej pozno posušijo, čas, ko so listi omočeni, pa je bistven za uspešno glivično okužbo. Površinsko zemljo okopljemo po vsakem dežju, saj se na površini ne naredi skorja. Pri pletju okoli vrtnic nikoli ne smemo pregloboko prekopavati, da ne poškodujemo korenin. Enoletne plevele najlaže populimo z roko ali pa si pomagamo z majhno motiko. Proti plevelom pomagata tudi zastiranje ali zasaditev s podrastjo, ki ima plitve korenine.

Če se vam zdi, da je dela s pletjem vrtnic preveč, je najboljša rešitev zastirka ali nasad nizkih pokrovnih rastlin s plitvimi koreninami.

Ko spomladi vrtnice obrežemo in pognojimo, prekrijemo zemljo z osem centimetrov debelo plastjo zastirke. Tako zadušimo plevel, vzdržujemo primerno vlažnost in enakomerno temperaturo tal. Idealno je, če lahko za zastirko uporabimo dobro uležan hlevski gnoj, ki vsebuje tudi mnogo prepotrebnih hranilnih snovi. Če ga ne moremo dobiti, si lahko pomagamo z mletim lubjem ali drugimi lesnimi odpadki, lahko uporabimo slamo, pokošeno travo in še kaj.

Odstranjevanje odcvetelih cvetov

Odstranjevanje odcvetelih cvetov ima več pomenov. Je del vrtne higiene, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (Botrytis).

Poletno rezanje je pomembno tudi zato, ker iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato svojo energijo preusmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti.

Številne sodobne sorte vrtnic so jalove, to pomeni, da sploh ne morejo razviti šipkov, pravimo, da se »čistijo same«. To ne pomeni, da pri njih odcvetelih cvetov ne strižemo, s škarjami na ta način uredimo tudi videz grmička. Stebla, na katerih so odcveteli cvetovi, ne morejo nadaljevati rasti v višino, obrastejo se lahko samo od strani. Odsluženi cvetni poganjek odrežemo nad listom, kjer brst še ni odgnal.

Poleti režemo tako, da gremo s škarjami po steblu navzdol in odrežemo tik nad tistim listom oz stranskim poganjkom, ki je sestavljen iz petih lističev.

Pri mnogocvetnicah, ki imajo cvetove v socvetjih, je tak list oziroma tanek poganjek s petimi lističi pogosto nižje od polovice višine poganjke. Ne bojmo se, odrežimo. Iz popka nad puščenim listom bo kmalu pognal nov socvetni poganjek.

Cvetov ni treba rezati z vseh vrtnic. Pri tistih, ki cvetijo le enkrat na poletje, si želimo, da bi se razvil šipek, ki bo konec poletja okrasil in obarval grm. Ker so enkrat cvetoče navadno popenjavke in rožni grmi, ki so močne rasti, se ni bati, da bi jih zoreči šipek izčrpal.

Divjaki iz podlage

K poleni skrbi sodi rezanje divjakov, ki vedno poženejo iz zemlje. Poženejo pod cepilnim mestom, naravnost iz podlage, na katero je sorta cepljena. Navadno so tanjši kot poganjki žlahtnega dela in listi so bolj svetlo zelene barve. Tudi trni so drugačne barve in oblike kot pri žlahtnem delu. Listi teh poganjkov imajo pogosto sedem ali več lističev. Čim se pojavijo, jih moramo odstraniti, sicer izčrpavajo rastlino. Nekatere podlage bolj poganjajo kot druge, še posebej, če jih nismo posadili v pravo globino. Obilno poganjanje iz podlage je lahko posledica poškodb korenin zaradi zmrzali in tudi zaradi neprevidnega ravnanja z orodjem ali oporami.

Poganjke iz podlage odstranjujemo tako, da z lopatko previdno odkopljemo prst da zagledamo cepljeno mesto. Prepričajmo se, da poganjek, ki ga mislimo odstraniti, res poganja niže od cepljenega mesta. Poganjke iz podlage odstranjujemo tako, da jih odčesnemo in odstranimo morebitne speče popke na mestu, kjer poganjajo. Ne smemo jih odrezati, saj bi podobno kot pri obrezovanju le spodbudili močnejšo rast. Včasih pa moramo tak poganjek vseeno odrezati, če poganja preveč globoko in če bi sicer lahko poškodovali ali izpulili vrtnico.

Poganjki na deblu pri debelnih vrtnicah so tudi poganjki iz podlage, saj je pri teh vrtnicah podlaga še vse deblo do cepljenega mesta tik pod krošnjo. Navadno imajo neizrazite temno zelene liste, ki so značilni za podlago japonskega šipka (Rosa rugosa). Odstranimo jih tako, da jih odlomimo (pazimo, da ne zatrgamo lubja), ali jih odrežemo z nožem.

Kolobar ali menjava zemlje

Vrtnico lahko presajamo skoraj ne glede na starost, vendar je pri starejših verjetnost, da se bodo prilagodile, manjša. Brez težav pa lahko presadimo tri ali štiri leta stare vrtnice, vendar nikoli v stare grede z vrtnicami. Tudi pri vrtnicah namreč velja pravilo kolobarjenja in če se odločimo za nov vrtnični nasad, naj ne bo na tisti lokaciji, kjer smo najmanj dve leti že gojili vrtnice. Napadajo jih namreč vrtnične koreninske bolezni, koreninski laski pri novih sadikah so bolj občutljivi za te bolezni kot korenine starejših vrtnic, ki že rastejo na gredi.

Če hočemo zamenjati samo eno ali dve vrtnici na gredi, izkopljemo veliko sadilno jamo (vsaj 45 cm globoko in vsaj 60 cm v premeru) in prst v njej zamenjamo s prstjo iz dela vrta, kjer nismo gojili vrtnic.

Tega ne moremo storiti za celo gredo, zato je pametneje, da pripravimo nov nasad vrtnic na drugem mestu. Ker bo imela vrtnica ob presajanju gole korenine, bomo to opravilo prihranili za čas mirovanja, zdaj pa si lahko že delamo načrte v glavi in na papirju, poleg tega se v času cvetenja dobro vidi, kako vrtnice uspevajo in kaj je potrebno narediti za še lepši izgled teh lepotic.

Marjetka Hrovatin