Ne le spomladi in poleti, tudi jeseni lahko še veliko naredimo na vrtu. Med drugim lahko pripravimo visoke grede, ki bodo do naslednje pomladi ravno prav uležane. Če se dela lotimo dovolj zgodaj, lahko vanje posadimo še zadnje letošnje sadike (komarček, radič, endivijo, ohrovt, por …), vanjo pa lahko tudi posejemo tiste, ki nas bodo spomladi prvi razveselili na prostem.

Kje dobiti dovolj materiala in pri tem ne bankrotirati

Ko se ljudje lotijo priprave visoke grede, se velikokrat zatakne pri materialu. Kje ga dobiti dovolj? Predvsem zadnja plast iz kakovostne prsti predstavlja težavo, saj ni ravno poceni. Tem težavam se lahko hitro izognemo, če o visoki gredi razmišljamo enako kot o kompostnem kupu, v katerem se morajo izmenjavati različne snovi, biti mora dovolj zračen in ravno prav velik, da postopno iz različnih snovi nastane dišeč temno rjav kompost. In če le malo pogledate naokoli: zelo veliko ljudi še vedno tlači svoje biološke odpadke z vrta v zelene komunalne vreče in jih podarja komunali. Vprašajte sosede, če bi jih morda vi lahko odpeljali k sebi – prihranili jim boste stroške in trud in še pri vrečah bodo prihranili.

Prej ali slej iz vsega nastane prst

V naravi se zaradi delovanja mikroorganizmov prej ali slej vse spremeni v prst. Zato ni nujno, da bi prst za visoko gredo kupili in pripeljali, pač pa jo lahko ustvarimo sami. Hitrost postopka predelave različnih snovi v prst je odvisna od tega, kako zelo pridni bodo mikroorganizmi, ki bodo opravljali delo. Njihova pridnost pa je odvisna od pogojev, v katerih bodo delali. Boljši ko so ti pogoji, hitrejši in boljši bo rezultat.

Ugodne pogoje za mikroorganizme lahko ustvarimo sami – s tem, da izberemo čim bolj sončno, toplo in zavetno lego za visoko gredo in da jim zagotovimo dovolj hrane, z bioogljem pa tudi druge odlične pogoje, vključno z varnim zavetjem.

Na razpolago jim poleg hrane, ki jo dobijo v kupu materiala, ponudimo še dodatno hrano s posebno raztopino iz alg in melase, v katero namočimo seno. To je podrobneje opisano v poglavju o plasteh, iz katerih pripravimo visoko kompostno gredo.

Ograditi ali ne

Visoka greda ima lahko ograjo, lahko pa tudi ne. Obe možnosti imata svoje dobre in slabe lastnosti. Sama imam raje ograjene visoke grede.

Pri ograjenih visokih gredah je meja med gredo in potmi zelo jasna, zemlja se ne more sesipati k vznožju (kot se lahko pri gomilastih visokih gredah) in izkoristek prostora se mi zdi boljši.

Slaba stran ograjenih visokih gred je, da je treba imeti material za ograjo in da so območja ob meji bolj sušna kot sicer (kar pa lahko dobro izkoristimo in tam nasadimo zelišča, ki jih taki pogoji ne motijo). Poleg tega se mi zdi vrt z ograjenimi visokimi gredami bolj ličen. Videz na permakulturnem vrtu nikoli ni prvo in najpomembnejše merilo, kar pa ne pomeni, da vrt ne bi smel biti lep, če je lahko. Izjemno dobro se kot ograjica obnesejo kamni (zeliščna spirala je vedno najbolj uspešna visoka greda na mojem vrtu), vendar je izdelava takšne ograje zahtevna, dolgotrajna in kar naporna. Za ograjo lahko uporabimo različne materiale.

Poleg lesa (najboljši so leseni plohi, ki jih dobro namažemo z rastlinskim oljem, na primer lanenim – veliki slabše se obnesejo smrekove deske, ki jih je treba po nekaj letih zamenjati, uporabimo pa lahko tudi tanjša debla, iz katerih naredimo palisade ali pletene ograje), lahko uporabimo tudi kamen, pločevino, plastiko in gume (slednjim se raje izognem).

Dobra stran ograjenih visokih gred je tudi ta, da so mikroorganizmi v njej bolj zaščiteni pred zunanjim dogajanjem in je zato proces predelave materialov v prst hitrejši.

Manjši kosi se hitreje kompostirajo

Snovi se bodo veliko hitreje kompostirale, če jih bomo pred uporabo nasekali na manjše kose. Dodatna površina omogoča mikroorganizmom več hrane, zato je kompost pripravljen veliko hitreje. Pri delu si lahko pomagamo tako, da na samokolnico položimo široko desko in s sekačem nasekamo material na manjše kose. Potem jih samo še spravimo v samokolnico in odpeljemo na želeno mesto.

Idealna mera kompostnega kupa je kubični meter. Na osnovi tega lahko določimo idealne mere visoke kompostne grede: pri višini 60 centimetrov naj bo široka 100 in dolga 160 centimetrov ali pa široka 80 in dolga 200 centimetrov.

Plasti za „kompostno“ visoko gredo

Pri kompostni visoki gredi plasti menjavamo enako kot v kompostnem kupu: star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik, izmenjaje bolj grob in bolj nežen, da ne pride do gnitja in vretja. Zelena plast je pomembna zaradi dušika, ki deluje kot aktivator procesa; če nimamo sveže pokošene trave, si lahko pomagamo tudi s staranim gnojem.

Razporeditev plasti

Prva plast: groba drenaža; ta plast je pripravljena iz vej in vejic, debelih rastlinskih stebel in podobnega.
Druga plast: groba zastirka iz listovke, koščkov lesa, vejic ipd.
Tretja plast: pokošena trava.
Četrta plast: natrgan karton in papir.
Peta plast: kompost.
Zadnja plast: seno, namočeno v raztopini alg (alge kelp) in melase, ki mu dodam zdrobljeno biooglje. V posodo z 10 l vode dodam 10 ml tonika iz alg kelp in majhno skodelico melase. Melaso uporabljam raje kot sladkor, ki je rafiniran in zato nima mineralov. Alge vsebujejo minerale in druga dragocena hranila, melasa pa predstavlja hitro hrano za mikroorganizme, ki zelo pospeši nihovo razmnoževanje.

V senu je že povsem dovolj mikroorganizmov, le še pospešiti je treba njihovo razmnoževanje. Seno je seveda najboljše, če je ekološko in če je bilo pokošeno takrat, ko so trave že odvrgle svoje seme.

Seno naložim v samokolnico, nato pa ga polijem z raztopino in nekajkrat obrnem, da se enakomerno namoči. Namočeno seno uporabim za zadnjo plast visoke kompostne grede, vanj pa primešam še zdrobljeno biooglje, v katerem se bodo mikroorganizmi še hitreje in varneje razmnožili.

Radi bi sadili

V novo visoko gredo lahko sadimo tudi takoj, če smo se priprave lotili dovolj zgodaj jeseni in še ni prehladno oziroma prepozno za sajenje. Za to lahko koristno uporabimo stare plastične lončke, ki jih ponavadi ne manjka pri hiši. Dokler niso počeni ali polomljeni, jih le s težavo zavržem (zato se mi jih je že kar nekaj nabralo …), na novi visoki gredi pa jih lahko koristno porabim. Odrežem jim dno, nato pa jih vkopljem v zgornjo plast visoke grede (tako, da v njih ni sena) in vanje nasujem substrat. Ker mi ni bilo treba kupiti zemlje, si lahko privoščim toliko bolj kakovostnem substrat, v katerem rastlinam ne bo manjkalo hranil. Lonček služi temu, da se substrat ne more razsuti med senom (ki je vsaj sprva še dokaj zračno), pač pa ostane lepo združen ob koreninski grudi sadike. Poleg tega lonček pomaga zadrževati vlago, ker pa je brez dna, ne bo težav z odvodnjavanjem, pa tudi mikroorganizmi in drugi pridni vrtni delavci bodo lahko svobodno potovali naokoli.

Bojca Januš