Danes acerolo gojijo predvsem v Braziliji, Mehiki, Teksasu, na Karibih in v Indiji. Drevo uspeva v tropskem in subtropskem podnebju, najbolje na suhih tleh in se na preobilico vlage odzove tako, da odvrže liste. Drevo zraste do pet metrov visoko in je občutljivo za veter in nizke temperature. Krošnja je bujna in bodičasta, listi pa imajo drobne dlačice, ki dražijo kožo. Drevo cveti večkrat na leto, iz rožnatih cvetov se razvijejo podolgovati, užitni plodovi. Zrel sadež je živo rdeč, redko oranžno rumen, sočen in prijetnega sladko kislega okusa. V sredini so do tri peške. Acerola češnja, imenovana tudi karibska češnja ali brazilska češnja ni v sorodu z našimi češnjami.

Uporaba v prehrani

Sadeži acerole so bogat naravni vir vitamina C. V deželah, kjer uspeva acerola, uživajo sveže plodove ali iz njih stiskajo sok. Uživanje soka je v Južni Ameriki že tradicionalno razširjeno, zlasti v Braziliji, kjer je acerolin sok tako priljubljen kot pri nas jabolčni. Na karibskih otokih iz acerola češenj pripravljajo peciva in marmelade.

Uporaba v zdravilne namene

Indijanska plemena v tropskih gozdovih uporabljajo acerola češnje v tradicionalni zeliščni medicini proti vročini in griži. Ker imajo protivnetno učinkovanje, jih uporabljajo za celjenje ran. V drugih deželah njene razširjenosti jih uporabljajo tudi pri prebavnih motnjah, za krepitev srca in poživitev delovanja jeter, blagodejno delujejo proti sladkorni bolezni, tuberkulozi, revmatizmu ter sploh za boljšo odpornost telesa.

Drugi načini uporabe

Plodovi acerole veljajo za pravi »super sadež«, saj vsebujejo veliko vitamina C, ki je odličen antioksidant. Uporabljata jih tudi farmacevtska in kozmetična industrija za izdelavo prehranskih dopolnil, zdravilnih napitkov za krepitev imunskega sistema in krem za nego obraza proti staranju. Strokovnjaki za prehrano in prehranska dopolnila so ugotovili, da vsebuje acerola več vitamina C kot katerokoli drugo živilo (do 80 krat več kot limona).

Vlasta Mlakar